križ (201-300)

stara Jera mu je naredila običajni	križ.	In se je zgodilo, da je bil res	A
pujs! ‒ Ali res nimaš rute ‒	križ	božji, pri kakih ljudeh si pa	A
od črte četverokotnik, ki ga je	križ	delil v štiri polja.»Hola!	A
potrpežljiva ‒ ali z onima dvema je bil	križ.	Nanča se ni mogla sprijazniti	A
grad in požar in mraz in Rdeči	križ	in vroči čaj, in mislim, ne bi	A
naj pije vrag, poteri ga sveti	križ!	Svoboden in pošten človek v takih	A
Starejši, ki je pet let star, bi vsaj	križ	že lahko znal narediti, pa ga	A
ampak samotorec. Bog se usmili,	križ	je dandanes z ljudmi!« Mokarica	A
iz nje. . / . / stran 40 . / »	Križ	božji, Ančka, torej tudi ti si	A
sitni, samo da naju dražite.	Križ	božji je z ljudmi!Nič se ne obotavljaj	A
razumela Njegovo ljubezen. Iz srca na	križ	se je dvigala bridkost, s križa	A
v železnem kurniku pod zemljo:	Križ	božji, sedaj grem spet v pekel	A
kljuko, če je vrata zaklenil. »	Križ	božji, vse je v redu.Bajtica moja	A
vzdihnila: »Oh, kako sem trudna!	Križ	me boli.Rada bi bila že spet doma	A
prijel za palico in se poslovil: »	Križ	božji, zbogom, Murka, in na svidenje	A
dobršen kozarec slivovke in rekla: »	Križ	božji, svoje smo naredili, drugo	A
koč sem zagledal ob poti reven	križ.	Še je bilo možno prebrati napis	A
line in otipal v njej železni	križ.	Tako ga je zgrabil, da je kar zahreščal	A
nizko je že stal na nebu Šmarni	križ,	ko se je medved le ugnal in utrudil	A
usulo vse listje. »Bog in sveti	križ	božji,« je tiho vzdihnil ovčar	A
pobral preklo, naredil iz nje	križ	in ga pribil koči na steno. Če	A
kozar postlal z otepom praproti. »	Križ	božji, pojdimo!« je rekel Ila	A
gospodar je naredil z bičevnikom	križ	pred spočito kobilo, skočil na	A
Poiskal je z očmi ozvezdje Šmarni	križ	in dognal, da je polnoč že minila	A
klepljem sok na sam sveti dan. No,	križ	božji, brez skrbi sem; sedaj si	A
se je za vozom. 𠆫og in sveti	križ	božji,’ smo vsi hkrati vzdihnili	A
dvignjeno roko in na čelu palec ‒ za	križ	pripravljen. Zvezde so trepetale	A
gonili zvonove, da je trepetal	križ	na slemenu strehe.In vendar je	A
odlomilo deblo, in vsekal na štor	križ,	da bi si hudič ob njem ne brusil	A
Otroci so zlezli z ojesa. »Torej,	križ	božji, kar začnimo.Ječmen, jeli	A
»Ne. S takim je prevelik	križ	v mestu.« »Kakor veš, da je prav	A
zmetal obleko s sebe, naredil velik	križ	in legel, da je postelja zaškripala	A
pomagal mlajši, »da bi imel vsaj en	križ	pri hiši, ko nimaš sedaj nobenega	A
lučko, ki jo je obesila Lojza pred	križ.	In prihajali so vsak večer, trudni	A
izpustila sveženj na tla. Ta	križ	je bil tisti, ki ga je bil postavil	A
vzdihnila Francka in pogledala na	križ.	Še huje je štropotala reka čez	A
je oddaljil, Francka je objela	križ;	se dvignila do ranjenih nog in	A
tinto ter napravil Blažu velik	križ,	zraven pa zapisal: Padel v vojski	A
pogledala in hotela na kolena pod	križ,	pa si ni upala, ni mogla ... Vtem	A
na katerem je bil vrezan velik	križ	s sulico, ter izročil pismo Azbadu	A
Na prednjem polju se je svetil	križ,	sestavljen iz dragih kamnov.Na	A
molčal monogram Kristov in temni	križ	ni od veselja vztrepetal v mladem	A
carske insignije: najprej dragoceni	križ,	zatem veliko zlato žezlo, nato	A
plašča, v desnici se je zasvetil	križ,	ves posut z dragulji.Vsi svetilniki	A
»Sem te tako učila? To ni	križ!	Še enkrat!«	A
se je oglasil Smrekar. »Kdo,	križ	božji?« so se začudili možje.	A
je naglo sklonila v postelji. »	Križ	božji, Janez, zakaj tako naglo	A
kamor nam je vsem zapisano.« »In	križ	ste si sami naložili, Silvester	A
je vtaknil v sklenjene roke ob	križ	Luciji in bel nagelj je stisnil	A
slasti, na pogrebih je vlačil težki	križ,	pri procesijah je nosil bandero	A
potožila, da je na svetu velik	križ	zaradi otrok, ker res ni pravica	A
in bilk. Na najvišjem je velik	križ	z ogledali, ki napovedujejo vreme	A
Nobenega rabata nikjer.	Križ	te začne boleti, samo gledaš,	A
mogla zaspati, ker jo je bolel	križ.	No, saj bo šlo.	A
je sameval preperel starinski	križ,	vabeč popotnika, da se spočije	A
besede so ga vrgle na kolena pod	križ,	ki ga je krčevito objel z obema	A
omenite Ložniško sedlo ali pa	križ,	in že bom vedel, od koga prihaja	A
nad katero se je dvigal kamenit	križ.	Živordeči nageljni so se dotikali	A
»Ej, oče, saj že nosim tretji	križ,	« se je nasmehnil Lovrek, hoteč	A
pred njim in pravi: ”Stopi na ta	križ,	ki leži na tleh!“- ”Ne stopim	A
nevoščljivosti ... ona bi stopila na	križ,	še plesala bi po njem!“ Vzdramili	A
Dolgčas in draginja!“ ”Je že	križ!	“ je zavzdihnil Aleš.”Tudi v naših	A
šla v Ljubljano, da bi naročila	križ	od črnega kamna.Da bi zadobila	A
žeblji, ko pribijajo Kristusa na	križ.	”Kaj ne stoji Traven tam?	A
more vsega sam; z gostilno je	križ,	in najetim ljudem se ne more zaupati	A
bridkosti. Kdor je rojen, da nese	križ	na Golgato, bi ga sam poiskal	A
lice njega, ki je nesel težki	križ.	Takrat še nisem videl njegove lepe	A
Bos je bil otrok, ki je nosil	križ,	in tudi nog njegovih, teh sirotnih	A
Otrok je bil, ki je objemal težek	križ.	Omahoval je pod njim, opotekal	A
preganjanec jih preganja s škorpijoni.	Križ	se je vzdignil do nebes in grmade	A
ker je radovoljno sprejel svoj	križ.	Ali dobro vem, da bi ga bil zatajil	A
slovesno. -- Oni, ki bi imel nositi	križ,	okrasil si je klobuk, kakor bi	A
licih. Zagrebli smo jo v razor; ne	križ	ne kamen ne priča o nji, ki je	A
knjiga GOSPA JUDIT /	KRIŽ	NA GORI / NOVELE IN ČRTICE 1903	A
je lahkotno vzdignila bakreni	križ.	Ali komaj da se je to zgodilo,	A
misliš, da bom na vekomaj nosil ta	križ	na svoji rami?Kaj misliš, da ni	A
vrabci zobat. ”To je bil umetnik ...	križ	božji, to je bil umetnik! Dandanašnji	A
z jezikavo, bradavičasto?“ ...	Križ	božji, moj sošolec je bil, moj	A
razpelo, ali ni se razločil več	križ,	svetilo se je samo Kristusovo	A
je vzdigal zunaj silni kameniti	križ	nad fasado.Šel je naravnost tja	A
je vzdigal zunaj silni kameniti	križ	nad fasado.Obležala je, toda glej	A
vzdigal zunaj veliki kameniti	križ,	zgenile so se in so se počasi	A
vzdigal zunaj veliki kameniti	križ.	Počasi in omahovaje je	A
zemljo ter mu postavil znamenje in	križ.	Neizprosno živi mrtveci so neumrljivi	A
zgoraj na žametu se je svetil bel	križ,	pod križem je bila mrtvaška lobanja	A
nosi na ramenih velik in težak	križ,	čigar črna senca je segala visoko	A
dolga procesija. Romali so, velik	križ	je hodil pred njimi in njegova	A
Kristusa bi dandanes ne pribili na	križ,	- zaprli bi ga koj od kraja.Stvari	A
manjšinam vse hujše godilo; na	križ	so jih pribijali, na grmadi so	A
In še smehlja se, otrok, nosi	križ,	da ji reže v ramo, pa se smehlja	A
smehlja! Jaz pa bom prevalil tvoj	križ	na svoja pleča, zato ker sem močan	A
svetnica, pa se še smehlja, nosi	križ	in se smehlja!“ Tisti večer	A
trpljenju spozna ljubezen. Tudi tvoj	križ	bom vzel na svoja pleča, ki so	A
pogledala z velikimi očmi. ”Moj	križ?	Ne izkušaj Bogá ... na smrt bi se	A
bi videl tisti ponižni leseni	križ,	ki oznanja njen spomin. EPILOG	A
z roko trdno vzdignil bom svoj	križ:	bridkost je prag do večnega	A
pa bomo vzdignili bandero in	križ;	in le molitev bo v naših ustih	A
	KRIŽ	IN SULICA ”Ta povest	A
drog prav nič drugega, nego sveti	križ,	naše znamenje!“Župnik je vzrojil	A
”To se pravi - zatajiti sveti	križ!	“ Oči so se župniku zasolzile	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani