križ (501-600)

pristopil k meni, mi napravil velik	križ	po obrazu ter izpregovoril: »Prišel	A
opazil. Tudi ona mi je napravila	križ	po obrazu ter se nato molče vrnila	A
naj zataji samega sebe in svoj	križ	naj vzame nase in meni naj sledi	A
sledi! ‒ Matth. 16, 24.« In težak	križ	sem nosil na ramah, ko sem hodil	A
jo videl, ni bila spremenila.	Križ	na steni je bil še tu in tudi	A
prsih mu je gledal velik zlat	križ,	ki pa še ni bil posebno posut	A
. / . / stran 164 . / kor	križ,	ki je oznanjeval bridko smrt blaženega	A
belo zlato verižico in na nji	križ,	ki se je lesketal od dragih kamnov	A
okrog vrtela. Agata je napravila	križ,	se sklonila, stisnila srajčico	A
poznaš!« je dejal opat. »Res je	križ,	da nam Bog pomagaj,« ju je arhidijakon	A
»Kako le govoriš? Kdor vzame	križ	in gre v Sveto deželo, si za dobro	A
res vzameva,« je Neža rdela. »	Križ	božji, kako pa govoriš?« je Francè	A
Stični,« je mlad pater veroval. »	Križ	božji,« je star pater vzdihoval	A
rokami pokril obraz in zaječal: »	Križ	božji, ali je duh prosvetljenstva	A
tresel, ko je Jezus	križ	nesel, je venček spleten	A
cerkvice, ko so gospodje odšli.	Križ	božji, pil ni skoraj še nič, s	A
vedel,« se je Naborè ustrašil. »	Križ	božji, kaj pa mi je po tem takem	A
Matevžka?« se je Trlep ustrašil. »	Križ	božji, kako -?« »Vrbinčev	A
obstopilo vse črno tlačanov.« »	Križ	božji, kaj pa bi radi?«	A
njegovim hrbtom je napravil sosed	križ	z roko po zraku in se spogledal	A
najmanj vsiljiva dišava. »Sveti	križ	božji ‒ da bi srečno rastlo!«	A
njim. Tu je rimska cesta, šmarni	križ	in veliki voz, tamle večernica	A
priporoči in Bog ti bo preložil	križ,	ali pa dal moči, da ne boš omagoval	A
Ne upam se nanj, preveč me je,	križ	bi mu razklenil, pravi gospodar	A
glumačica. . / . / stran 83 . / »	Križ	božji ‒ pala bo!« »Ne bo ‒ s hudičem	A
« Kopič se ni upal na konja,	križ	bi razklenil lepi živali, se je	A
Kaj, ko bi se menih upiral?	Križ	božji, tako bi bilo vse zaman	A
vpili in jih lasali za brado. »O	križ	božji, bridkih jim prizadenó,	A
mora občutiti prav v živo!« »	Križ	božji, kaj spet napletaš?« se	A
zdaj pomaga oslabelemu očetu?	Križ	božji, ali tlačan res mora samo	A
ga tam in tam čaka srnjak. »	Križ	božji, kaj ti nisem velel, da	A
opanke in na glavi okrogla čepica ...	križ	božji, mož, ki jih vodi, je ‒	A
Ozrl sem se po zvezdah ‒ šmarni	križ	je bil prav nad Muljavo, mesec	A
pravi, da bo počilo, kajne?« »	Križ	božji, vse kaže tako.« »Morda	A
Trlep kimal, »vsakdo ima svoj	križ,	le da vaš ni več velik in ne pretežak	A
sleherni človek mora nositi kak	križ,	lepo preberemo iz tistega kupa	A
eden med njimi je škof, zlat	križ	ima na vratu.Gospa Kordula reče	A
bila na steni podoba Jezusa, na	križ	pribitega, pred katero so prisegli	A
roda stare copre in vse stare	križ	besede.« »Nič ne znajo; krasti	A
potem pak stori počasen in velik	križ	božji.Če jed ni bila prej mrzla	A
pravijo, da, kdor se ženi, ima	križ	na glavi, križ, ki ni boga na	A
kdor se ženi, ima križ na glavi,	križ,	ki ni boga na njem, pa Šepec tega	A
sname in pravi tiho v srcu: sveti	križ	božji, naj bode, kar hoče. »Kaj	A
družico zraven sebe in ‒« To je	križ	z ženskim svetom.Nekaj človeka	A
branila je usnjata oprtavnica, na	križ	čez ramo razpeljana.Večerni zrak	A
matematiko in vso abecedo. »Kljuka pet,	križ	deset, kol enó, pa je XVI krajcarjev	A
Bog nas varuj in sveti božji	križ!	‒ denar donaša, zato se ti ga	A
prosit. Res, po maši pravim: sveti	križ	božji, da bi vse dobro izteklo	A
kočije, roke del pod pazduho na	križ	in gledal, kako konja noge vzdigujeta	A
črepinjo z žegnano vodo, storil	križ	in junaško zapah odrinil od vrat	A
se Matevžek brž. »Če gospod le	križ	stori, pri Bogu menda več zaleže	A
oči na steno, kjer je visel sv.	križ.	»Ljubiti bi ga imel in ne pozna	A
si kaj videla mojega Domna?« »	Križ	božji!Kaj ne veš, kje je?«	A
vodo mrliča, naredi strašno velik	križ	in zopet na glavo natakne sneden	A
Tudi mladi Tirtelj je prejel en	križ:	slabo glavo!V šolo je moral hoditi	A
streho, zmenila se bova, kaj nama v	križ	hodi, potem ko Turki odidejo,	A
nekaj časa, dene roke po mizi na	križ	in pravi: »Luka!	A
Tačas je imela deklica vselej	križ	z menoj, zakaj nisem jenjal, da	A
udarci svoje težke šape zlomila	križ.	Krava se je sesedla in v smrtnem	A
pomagala in Jok in Lukež tudi.	Križ	božji...« Medved je res prišel do	A
na kateri vsak človek nosi svoj	križ,	pa je vseeno lepa.Vstaniva!	A
je Mica potolažila: »Bo vsaj na	križ	v Globokem potoku pozabila, Rezka	A
Marko je prestrašen obstal. »	Križ	božji!«Pred njim je ležal z razbito	A
v Sv. . / . / stran 33 . /	Križ,	svojega strica obiskat na mrtvaškem	A
nekaj časa gleda, dene roke na	križ	in čaka. »Bosta kmalu končala	A
na resi je človek znak ležal in	križ	‒ božje razpelo ‒ v roki držal	A
roke in vse bode pri kraju.« »Za	križ	božji!Ne, le zdaj ne!« preplaši	A
žlico po mizi poveznil, velik	križ	storil in kučmo čez ušesa potegnil	A
sabljami, z dvema jermenoma na	križ	in dolgimi brkami pod nosom razen	A
človek. Suknja in jermen na	križ	sta pričala, da je graničar.Iz	A
»Moj Bog, moj Bog, to ti je	križ	ž njim!E, Francè, Francè!« javkal	A
imel v mislih,« šepeče Dlek. »	Križ	božji!« strmé nekateri. »To ni	A
stisnil klobuk pod pazduho, naredil	križ	in zmolil očenaš za odpuščanje	A
Tudi jabolko vrhu stolpa in	križ	na njem, vse se blešči v zahajajočem	A
voščenima svečama težek železen	križ	s podobo Odrešenikovo.Tukaj so	A
svojih kolen že zdavnaj čutil ni in	križ	ga je nezaslišano bolel.Klel je	A
sem davi klel celo uro, ko me je	križ	bolel in so se stegna mravljinčila	A
kamenčkov sestavil črki B. M. in	križ	med njima. To je pomenilo: Bujanov	A
gori na vrhu eden počez kakor	križ	v kozolcu ‒ takole!« »I, to je	A
Seveda!« »Potem pa spet takšen	križ,	ki ga ne poznam!Tako je.«	A
Skrivam se celo za vero in sveti	križ,	da laže mečem otrovane sulice	A
vsega sama.« »Z vsakim gruntom je	križ	in vsak grunt je trda šola. Pa	A
prebredli, pa so še komaj site.« »Oh,	križ	je, križ!« je vzdihnila Jera in	A
še komaj site.« »Oh, križ je,	križ!	« je vzdihnila Jera in bolečine	A
z Bogom. Manca, v skrinji imam	križ	in višarsko rdečo svečo.Prinesi	A
ji zalivale vid. Ko je dotipala	križ	in svečo, se ni več mogla vzdržati	A
vzdržati, glasno je zaihtela.	Križ	se ji je zdel tako mrzel, sveča	A
matere, zdrknil bi ji bil iz rok	križ	in sveča bi ji izpolzela. Jera	A
svečo, da jo je moral prijeti mož,	križ	pa pritisnila na ustne.Pa kakor	A
so to opazile. »Bog in sveti	križ	božji, priseči je hotela,« so	A
izpod rok, z deklami pa je tudi	križ!	« se je muzal Bogataj in natočil	A
podobe in nekaj fotografij. Tudi	križ	je bil v kotu, a ves preprežen	A
in Agata sta se mu smilili. »	Križ	božji, ali je mogoče?« je zajokala	A
v kot, kjer je visel starinski	križ	in na njem razbičano telo Kristusovo	A
glasno izjecljali: »Bog in sveti	križ	božji!« Treščilo je, da so se	A
tresoč se ponavljala: »Bog in sveti	križ	božji!« Ulila se je ploha, da	A
jo je zazeblo. »Bog in sveti	križ	božji!« se je pokrižala in bilo	A
je zagledala Bogataja v krvi. »	Križ	božji!« je kriknila, nato pa vsa	A
izginila izpred oči. »Bog in sveti	križ	božji, zdaj še to!« je kriknila	A
se trudi lepa soseda poleg vas.	Križ	je s takim‒ medvedom!Uboga Zora	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani