kras (3.062)

stran 145 . / Zlagoma, mirno čez	Kras	nad morje. KLEMENT: Treba je	A
ponosno je na vrednost svojo, ne na	kras	zunanji.Samo berač vé, koliko	A
žaré se, Dnij davnih povrne se	kras.	S prijatelji v svetli dvorani	A
gledal, Vojaštva rad videl bi	kras.	« »In njega tam sámega videl Za	A
naj živí!« »O kak te díči krone	kras?	Kraljév pod njoj je tvoj obraz	A
ne bode poslej. Ali vonjavo in	kras	izpreminja roža na vrtu, cvetica	A
Zopet vzraste zemlji prejšnji	kras.	Ali je na zemlji žal katera, da	A
stran 41 . / Vendar, o jezero,	kras	Korotana, biser prirodne lepote	A
dvorane so moje, in moj je ta	kras	in sijaj. Spominjam nesrečnih	A
Obilen je današnji plen; vi stenski	kras	ste v cerkvi vzeli, jaz kelih	A
kaj čuda, da ni cvetja več, da	kras	izgublja! Zakaj, o bleda roža	A
slaví. A kaj brez tebe ves ta	kras!	...	A
veličastvo pregrehe, propalosti	kras,	tvoje duše temnà tragedija	A
prelepih par, kot zárije večerne	kras	nebeški sveti se obraz.	A
veličastvo pregrehe, propalosti	kras,	tvoje duše temnà tragedija	A
prelepih par, kot zárije večerne	kras	žarí nebeški njen obràz ...	A
povešene glavice, njih ledenomrzli	kras?	Hčerke zime to skeleče ‒ noč,	A
srp obstreta rojstvu raz strgan	kras	nesna, ki strne smrt in krst v	A
jami. In oko, ki žejno zemlje	kras	je pilo, brez upora bo zaspalo	A
glasovi, tuj trg in grad, tuj ves je	kras,	oh, naši so samo ‒ grobovi! Zatorej	A
tebi smrtna sila življenja moč in	kras	pustila? Da živ nagrobni spomenik	A
njivo, trato, kako razvija njih se	kras!	Kako se ziblje žito zlato, kako	A
neločno! Primerjati jame si ves ta	kras,	na roko si prstan natakne, ovije	A
še žalostnejši od duše njegove.	Kras.	Civilizacija je brez srca, srce	A
jesenski tihi čas prileti brinovka na	Kras.	Na polju že nikogar več ni, le	A
in jesensko tiho sonce bo čez	Kras,	čez Kras sijalo, kot bi z mano	A
jesensko tiho sonce bo čez Kras, čez	Kras	sijalo, kot bi z mano žalovalo	A
Nokturno Razbijam svoj beli	Kras,	z muko razbijam ga in mislim na	A
Pianist sem z železnimi rokami.	Kras	se lomi, zemlja krvavi, a dan	A
pritiska, mraz pritiska čez ves	Kras,	tam pa raste grenki oreh. Rasti	A
težkim oblakom mesec vzžari. Ves	Kras	je mehak ‒ kot da ihti ‒ iz kapele	A
cvetela? Dragemu bila bi okenca	kras;	on bi me trgal, za trakom dehtela	A
pogled, tujina smehljaje kazala mi	kras,	le nate sem mislil ljubeče ves	A
tri doline in gore in Brda in	Kras!	« Tisti trenotek sem se spomnil	A
Soški in Vipavski dolini čez	Kras	veliko železnico, ki naj zveže	A
se je takrat odevala v pomladni	kras.	Mandeljni so že odcveteli, marelice	A
se je mama z njima vrnila na	Kras.	In kar sredi noči je treščilo v	A
je bila njun vrt. Potem, da je	Kras	zasovražila, vse, dolinice, kal	A
je šla. O saj, želela si je na	Kras	seveda, posebno zaradi mame, samo	A
otrok, ki ga nono prvič pelje na	Kras.	»In čigav si?« vprašujejo.	A
ob strani. Griči, je pomislil.	Kras.	Kras, ki spi in je hkrati pričujoč	A
strani. Griči, je pomislil. Kras.	Kras,	ki spi in je hkrati pričujoč.	A
»Na Vivaldijevo jesen.« »A	Kras	je močnejši.« »Samo da se mu glasbenik	A
zemljepisni posebnosti kraja, a	Kras	je imel zadosti arhitektonskih	A
vaš kraj,« je negotovo rekla. »	Kras	je tudi divji seveda.Ker je ves	A
V gostih curkih je lila luč na	Kras.	Martin je kopal.	A
Vse je belo, vse. Ves	Kras,	vsa dežela.Kdo ve, ali se bo tudi	A
naprej. ko megla iz morja se čez	Kras	razvleče, Devinski	A
spet glas pel vam čez	Kras	o kamnolomci iz Nabrežine	A
nebratskih pesti? Mi gremo na	Kras.	Tam sem na gmajni, na	A
se ji je, da burja ziblje ves	Kras,	da ga z neznansko brzino vleče	A
deželo, sedež biča, ki žvižga čez	Kras.	V svoji mladosti je bila	A
povrnili lahko, vsi, še Tilka, na	Kras,	bodo nekaj dni med temi zidovi	A
burja, ki neznansko divje vrši čez	Kras,	čez našo deželo, borovce zvija	A
zlomljena in razkopana, razgrnjena čez	Kras?	Da bi jih ta domovina zmerjala	A
poloma, pobijanja in krvi. Na	Kras	se je povrnil šele leto dni po	A
filozofa. Ko začne prihajati na	Kras,	si ga ljudje zapomnijo po njegovih	A
vendar precej natiskalo. Knjiga bo	kras	vsakemu salonu; tako lepo je vezana	A
trdili vsi, da bo njegova stavba	kras	za vse Žvarovlje, da mora privabiti	A
misel, da je skromnost najlepši	kras	dekleta.Znance je ljubila kakor	A
neba. Kajti so gasilci v nemajhen	kras	tudi vsem butalskim procesijam	A
splošne telesne lepote še posebni	kras	mladega moža, koder v čelo.Koder	A
lična vremenska hišica, ki bo v	kras	in ponos vsemu trgu; izvršitev	A
Cetinja. Proti kamenju teh tal da je	Kras	pravcati pragozd. Dejal je, ako	A
je jako lična. Bila bi lahko v	kras	tudi večjemu mestu, nego je Ljubljana	A
Vrhnike, potem pa čoln prenesel čez	Kras	do morja.Imeniten čolnar je moral	A
namenjena na predavanja. »Ah,	Kras	že dobro poznam ...Ne bo nič posebno	A
zaledju. Lani so nas vrgli na	Kras,	kjer sem pri Sv. Martinu preživel	A
notranjskih lazov, nad kameniti	Kras!	Trosi, sveti Ilija, tako da bo	A
Nanosa čez Vipavsko dolino, čez	Kras	in se uprlo v zidovje goriškega	A
kjer se povsod razodeva miloba in	kras?	« »Tudi ti kraji,« odgovori mi	A
v svesti, da so brke največji	kras,	s katerim ga je oblagodarila priroda	A
novorojeno dete! Pol stoletja opazujem	kras	prirode le iz dalje in sladkosti	A
in usmiljenja ne poznajo. Na	Kras	bom šla ‒ tam žive še dobri ljudje	A
zelenjem in ponosno stoji kakor prvi	kras	novo zbujene narave sredi drugih	A
ljudje, ker menite, da je naravni	kras	v naturi le za vas ustvarjen in	A
čut, ki mu je podajal čaroven	kras.	»In zakaj nečete meni pripovedovati	A
brez gorkote venejo in njihov	kras	odletava počasi, polagoma, brez	A
drugega mislil: za naravo in njen	kras	ni bil posebno vnet in kdo bode	A
pesmi, ki ljubezen ino ženski	kras	slavijo; da tisti človek je le	A
krči srcé ta razdeva besede zorni	kras	in kras ‒ duha? Pohodi, zdrobi	A
ta razdeva besede zorni kras in	kras	‒ duha? Pohodi, zdrobi nas nakrat	A
velike modre oči: tedaj je bila res	kras	vseh deklet v Rožni dolini.	A
Rajši umrjejo, kakor da ti izročé	kras	cele Rožne doline.Ali jaz sama	A
prstov! O, kako daleč sta si bila	kras	pisma in hudournikov let čez vrhove	A
vroče južne pokrajine in oglejte	kras	čarobne si tujine! In potem nazaj	A
Prišla je bila nekajkrat na	Kras,	ali Juri je vselej zbral svoje	A
podjarmiti vse Furlansko in Goriško,	Kras,	Istro in Kranjsko ter nam ugrabiti	A
zapustili Čedad in odkorakali na	Kras.	Vse je bilo zbrano na ulicah in	A
bodete zmagovali težko hojo čez	Kras.	« Tako je govorila Katarina, ko	A
njegova pozornost se je zasukala na	Kras,	ki ga do tedaj še ni videl, in	A
zagonetnih oči, kjer se zrcali ves	kras	in slaj in čar bujnocvetne pomladi	A
bogastvo poletja v prazničen svit in	kras.	Čisto se odražajo temena gora in	A
borovcev in koliko brinja. Naš	Kras	je dežela, za katero bi marsikdo	A
Daleč je še bilo do Lipice. 2.	Kras	je postal veliko gradbišče.Grdo	A
brezumje. ◆ Srebrn las je starosti	kras.	◆ Srebrno sedlo še ne naredi dobrega	A
Sama skala, sam kamen...	Kras...	Trata je vsa zelena...« »Da, tam	A
je bolj gozdnato, res, ali tudi	Kras	ljubim... Zelo...	A
kot skriti oddajnik. Vendar je	Kras,	skupaj z izginulim bratom, gibalo	A
hrepenenje po daljavi, je bil to	Kras.	Pri tem sploh nisem imel nobene	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani