doktor (901-1.000)

srečali za trenutek s pogledi in	doktor	je rinil nemirno po stolu sem	A
meni oni ter izpije svoj kozarec.	Doktor	si je vil novo cigareto ter molčal	A
posojil pri ljudeh, plačal je	doktor	svoj račun ter odšel. Meden pa	A
POGLAVJE Drugega jutra se je prebudil	doktor	Hrast proti svoji navadi jako	A
star!« zamrmral je polglasno.	Doktor	Ivan Hrast je bil sin kmetskih	A
čitalnični bralni sobi tudi rešena, in	doktor	Hrast se je sprehajal, kakor je	A
bližnje in osamljene hraste.	Doktor	je imel časi tudi svoje poetične	A
pa je vendar nujnega?« vpraša	doktor	skoro osupnjeno. »Le sedi in prižgi	A
seveda ‒ za državni zbor!« reče	doktor	malo nezadovoljno. »In ravno o	A
agitacijo si ti kakor nalašč!« reče	doktor	resno. »Znanstva imaš dovolj,	A
pogledal prijatelja. »Ah!« zinil je	doktor	čez nekoliko časa. »Dopoldne je	A
otroki tja.« Ko je bil zvedel	doktor	to novost, polastilo se ga je	A
toplico pri gospodu Medenu!« reče	doktor	ter pozdravi vljudno.»Vse sem	A
se boste še zaljubili,« pravi	doktor,	»akoravno vedno pridigujete, da	A
sta se oba s smehom na ustnih.	Doktor	je bil storil komaj dobrih sto	A
in tako tiral ga peš čez most.	Doktor	je bil obstal vrhu klanca in se	A
pritiskal krčevito ob konjev trebuh.	Doktor	je s smehom zrl za njim, dokler	A
ga pa nenadoma obišče Bolè. »	Doktor,	ti jezični doktor,« kliče že med	A
obišče Bolè. »Doktor, ti jezični	doktor,	« kliče že med vrati, »pusti akte	A
tudi tu ni imela miru. Kajti	doktor	je večkrat ponehal v svojem delu	A
volčji lov, toda puške ni imel.	Doktor	jih je imel več in eno si je izprosil	A
odlikovala zlasti Meden in Megla.	Doktor	je bil bolj pogumen in ognjen	A
prostor in zraven tega je sedel	doktor	Hrast. Le-ta ni mogel prodreti	A
v posebno kadilno sobo. Tudi	doktor	je šel tja, a ker ni našel ugodne	A
katerim imate opraviti,« odgovori	doktor	dobrovoljno ter vzame album z	A
vam celo tolpo!« Rekši, hoče	doktor	s smehom iz sobe. »Ne, ne, gospod	A
smehom iz sobe. »Ne, ne, gospod	doktor!	« ugovarja ona z neko koketno zaupljivostjo	A
tu je tako skrivnostno tiho!«	Doktor	se je skoro ugrel.Elza je ponehala	A
tej akviziciji,« posmehuje se	doktor	še vedno. Guvernanta je zardela	A
govorite, gospica Elza!« nadaljuje	doktor;	»pa četudi ne, morda vam jaz lahko	A
ugovarja Hrast. »Drugikrat, gospod	doktor!	Danes vas to malo razburja.«	A
obrazom je vprašala: »In zakaj?«	Doktor	je bil že zopet popolnoma miren	A
polastila pogovora z guvernanto in	doktor	je odšel čez nekoliko časa k igralcem	A
Igralci so bili utopljeni v igro,	doktor	pa v svojo ljubosumnjo; kajti	A
in na te so sedali gospodje.	Doktor	je bil eden zadnjih, ki so pristopali	A
okrajnega glavarja spremil do voza, a	doktor	se je še obotavljal v garderobi	A
pol resno, na pol šaljivo. Pa	doktor	ni čutil ni enega ni drugega glasu	A
družba; vsa najboljše volje. Tudi	doktor	je bil zdaj vesel in srečen!Glasan	A
tako priljubljen je bil mladi	doktor	v družini svojega šefa.Zato je	A
pričakovali, da jih spremi tja ‒	doktor	Hrast pa letos ni hotel ž njimi	A
trg je poln tega.« »Zato se pa	doktor	Hrast vendar tudi lahko zaljubi	A
sigurno je bilo vendar, da je	doktor	Hrast redno ob istem času vsak	A
čez ozki jarek poleg ceste.	Doktor	in guvernanta sta bila pa utopljena	A
tudi brez vse umetne koketnosti.	Doktor	jo je pogledoval od strani, pa	A
ter postane. »Hudobnim!« reče	doktor	in gleda v tla, korakajoč počasi	A
»Vi niste prijazni, gospod	doktor,	« dejala je z očitajočim naglasom	A
/ . / stran 63 . / »Ne, ne,	doktor,	brez šale!Pa vprašala nisem tako	A
drugega predmeta. »Čakajte, gospod	doktor	,« meni zopet ona, »odgovorite	A
neprijeten. »Oh, le čakajte, gospod	doktor,	« zavrne Elza vnovič, »tu imava	A
res verski indiferentist ‒ ta	doktor	Hrast, in kakor je bil vešč v	A
proti domu. »Lahko noč, gospod	doktor!	« dejala je guvernanta gladko slovenski	A
njegovih današnjih lovskih dogodkih.	Doktor	je pa plesal z vsemi plesalkami	A
nekaj trenutkov sama, in potem ‒	doktor,	Le-ta je bil vsaj toliko previden	A
blizu godbe sta sedela Elza in	doktor;	ne daleč od njiju Boletova gospa	A
stolov ter plesali valček. Tudi	doktor	je plesal enkrat po dvorani.Razburjen	A
vroče lice. »Res, da ne,« hiti	doktor,	»tudi nisem mislil na pomen vijole	A
pred seboj ter se igra ž njo. Pa	doktor	ni vedel, da je on ta miš.Hotel	A
odpeljal guvernanto v sredo dvorane.	Doktor	je ostal sam ter igral si s pahljačo	A
očitati; pa jezilo jo je, da se	doktor	toliko bavi z guvernanto in da	A
razžaljeno samoljubje. Prej se je	doktor	Hrast, ki je bil ena prvih oseb	A
Marico; le-ta ji šepne na uho: »	Doktor	nas pa nocoj čisto pozablja in	A
nasmehniti. »Ali menite, da je	doktor	v istini prosil one rožice?« dejala	A
deklamatorje... recite, da ni res!«	Doktor	se je smejal. »Škoda, da naša	A
reče Boleška po tihem, »à propos,	doktor,	gospod Meden vam bo jutri vse	A
nekaj ga je bodlo. »Vas je li	doktor	prosil?« »Ah, vi ste res čudni	A
so volile dame, in tu je plesal	doktor	nocoj zadnjič z Elzo, ker po kratkem	A
to zapazila. »Obžalujem vas,	doktor	,« šepnila je svojemu sosedu,	A
obrnila zopet k svojemu sosedu: »	Doktor,	ne bodiva sentimentalna!Saj sva	A
... Tako je premišljeval	doktor	večkrat sleherni dan onega tedna	A
utopljeni v igro. Čudno, da je bil	doktor	redkokdaj tako pazljiv pri igri	A
ta tu?« Meden je pritrdil, a	doktor	se je hotel izgovarjati. »Opravila	A
in guvernanta je ostala sama z	doktor	jem v cvetnjaku.Svetilnica, viseča	A
v vratih ter dejal: »Oprosti,	doktor,	samo za trenutek; takoj se vrneva	A
Pa ni odgovoril ničesar. Oba,	doktor	in guvernanta, molčala sta dolgo	A
zabavali pri Zaloških?« vpraša	doktor	prvi, pa ne da bi dvignil glavo	A
govorili niso o takih znancih.«	Doktor	je vstal s stola.Ta pogovor, ki	A
Priložnost ‒ ona jim je pogubna.	Doktor	tudi ni vdrugič izustil njenega	A
« »Stojte,	doktor,	« reče ona z lahkim smehljajem	A
»Jaz vas ne umem!«	Doktor	res ni vedel, kam meri ona. Guvernanta	A
prihaja. »Vzemite to cvetko,	doktor!	Ali veste, kakov pomen ima?	A
smehljaj ji je igral na ustnih.	Doktor	se ni mogel premagati: objel jo	A
Boleška je slutila nekaj, kajti	doktor	se ji je zdel nenavadno zgovoren	A
bilo hišni gospodinji sumljivo:	doktor	se je namreč pri večerji Elze	A
res lepa. Vi je še niste videli,	doktor;	toda povem vam, da je krasna.	A
da bi bila interesantna,« reče	doktor	malomarno. »Potem vam bo druga	A
že sam domislil, da sedi nocoj	doktor	poleg njega, ter ni končal svojega	A
na take diagnoze!« posmehuje se	doktor,	da bi prikril nemir in zamišljenost	A
prt ter prebiral drobtinice. »	Doktor	še zdaj ni gotov z onim imenom	A
bleda ‒« »Pa lasje, lasje!« hiti	doktor	v začudenje vseh navzočih, »kake	A
« »To vi bolje veste, gospod	doktor,	ker ste vsak dan gori v gradu	A
smeha; vi ne umete tega, gospod	doktor.	Ko bi vi kovali sveder, ukrenili	A
čudno dozdevalo, da borjanski	doktor	počiva pred njegovo kočo.Do zdaj	A
tedaj je bil prišel ta Medenov	doktor	ter ž njim vse poravnal.Kovač	A
bilo pa vendar čudno, zakaj seda	doktor	zopet na hrušev hlod, ko se Tileh	A
gori na pristavi?« prične zopet	doktor	ter si prižiga smotko. »Oh, ta	A
se pa vendar vi ženili?« vpraša	doktor	ter vstane. Rekel je to, ker v	A
namenu. »Mračno bo že!« reče	doktor.	»Da, da; izprehodili ste se že	A
korakov od kovačnice oddaljeni, pa	doktor	je še vedno mehanično gledal za	A
Zdaj je Tileh vedel, zakaj je	doktor	sedel pri njem na nerodnem hruševem	A
grajski hlapci in kmalu potem je čul	doktor	glas borjanske ure: bíla je deset	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani