doktor (801-900)

rekel, takov, kakor ni vsak drug	doktor;	ali enkrat sem ga videl v dobrem	A
to potem, ko je bil namreč ta	doktor	Zober pri njih.Kaj so imeli, tega	A
Tudi upam, da bode naš strah, ta	doktor	Zober, zopet kmalu izginil,« reče	A
Prinesite in precej je dobro,« govori	doktor.	Lisec prinese iz sobe vode.	A
prinese iz sobe vode. Medtem je bil	doktor	gospodičnino svečo pobral, zopet	A
temi nazaj hodili, vraga!« reče	doktor	in se kar v Liščevo sobo obrne	A
tatovje hodili,« odgovori stari	doktor.	»Sedaj vprav prihajam od tam.	A
ha, ha!« Toda v sredi smeha	doktor	premolkne, obraz se mu zres ni	A
vam morem sicer postreči, gospod	doktor?	« vpraša pak vendar, ko je stari	A
sobo premeril. »Nu,« ogleduje	doktor	stene, »ali ne stanujete tu mnogo	A
veseljem na službo dana, gospod	doktor,	« reče Lisec. »Sedaj sem že na	A
Ko vkupe sedita, začne stari	doktor	Lisca izpraševati o njegovih razmerah	A
dobil celo prijateljsko lice.	Doktor	je bil zgovoren in beseden, ni	A
bi si bil mislil, da je to oni	doktor	Zober, o katerem so bile v Volčjaku	A
Zofa je bila prazna.	Doktor	Zober je bil menda tiho vstal	A
najbolj potrjeval, sklepala je, da	doktor	Zober pošilja po Lisca. Ona prime	A
iskat. Med tremi slivami je imel	doktor	Zober privezano svilnato visečo	A
natanko pogledati,« nadaljuje	doktor	in Lisec mu tudi to stori, dasi	A
prej nič rekel. »Ali, gospod	doktor,	vi govorite tako, kakor da bi	A
to ni moža vredno.« »Gospod	doktor!	« kliče Lisec ‒ ali starec mu prereže	A
odslej ničesar od vas, gospod	doktor;	vašo ponudbo, ki je v dejanskih	A
v tistih vaših pismih, gospod	doktor,	in ne vprašam.Ali iz vaših besedi	A
vzbudil in se zagotovil ali je ‒	doktor	Zober to ali ne.A iz »tiho« ni	A
Najbolj iznenaden sem jaz, gospod	doktor,	kajti, ker sedaj nosite brado	A
prvi.« »Bog vam odpusti, gospod	doktor,	ako neumestno strašno šalo z menoj	A
izpolni, ki ste mi ga dali, gospod	doktor,	ne bode, nego postreči vam z ljubeznijo	A
Kaj takega?« vpraša on. »Stari	doktor	pride, glej, tu je pismo iz Konstantinopola	A
tudi zakotni pisač ali kmečki	doktor,	kakor se je sam imenoval, gospod	A
. / stran 13 . / »Oh, Koren,	doktor	Koren,« kričal je med drugimi	A
ponesrečenemu dovtipu. »Kje je	doktor	Hrast?Je li tu?«	A
kaj novega citiral,« smeje se	doktor	Hrast. »Takoj, če želiš!	A
»Oh, pojdite, pojdite, ljubi	doktor!	« »Jaz bom izkušal biti prvi!«	A
Prav se vam je zgodilo, gospod	doktor,	zakaj ne pazite bolje?« »In kdo	A
glavo. »Kaj ugibljete?« dejal je	doktor	radovedno. »Dozdeva se mi, da	A
Boletovih in drugih se nadejam!«	Doktor	je govoril to brez posebnega namena	A
Sedaj se je pripeljal tudi	doktor	Hrast s soprogo svojo. Elza, Medenova	A
Oh, ta ti je tepec!« šepnil je	doktor.	»Pa zet Jablonskega ‒ in to je	A
sedela je tam Elza. »Oh, gospod	doktor	Koren,« dejala je tako prijazno	A
črnooko krasotico ‒ haha, ljubi	doktor,	jaz imam izvrstno oko.« Zakrila	A
dragi moj Kato?« šalil se je	doktor.	»Jaz sem mislil, da ste že zdavnaj	A
In kaplan itak zna, da hodi naš	doktor	tolikokrat v cerkev kakor kakšen	A
dragi, naši krapi se boje ščuke in	doktor	Hrast bi bil taka ščuka med našimi	A
se oglasijo. Prvi je nastopil	doktor	Hrast in v lepem, dovršenem govoru	A
mi moramo takoj na delo. Kje je	doktor?	« »Odšel je,« omeni notar.	A
naš kandidat je odločno narodni	doktor	Hrast.« Koren je stal sredi družbe	A
novega popoldne?« vprašal je naglo	doktor	prišleca po prvih pozdravih.	A
Skoraj da prav pravite!« pritrdi	doktor	s posiljenim nasmehom. »Oh, pustita	A
dušo. Boleška je uvidela, da	doktor	hrepeni po trenutku, ko bi mu	A
agitirati; brez agitacije ne gre!«	Doktor	je bil tako ognjen in zgovoren	A
»Slabo za nas ‒ brez tebe!«	Doktor	je jel razkladati prijatelju vse	A
nosila!« »Ti si razburjen, ljubi	doktor!	Kaj vraga te je tako razvnelo?	A
mu napovemo boj!« izustila sta	doktor	in njegov koncipient obenem.	A
bode zaman!« »Ne bode, gospod	doktor!	« oporekal je Koren.»Vdati se ne	A
prepustiti vse Nemcem?« vprašal je	doktor	s posiljenim glasom, da se je	A
kako prijateljsko ravna ž njim	doktor	Hrast, da pomaga njegovo hčerko	A
enkrat bo vendar nekaj ‒ to, kar je	doktor	Hrast!« »Nikdar, prelahkomiseln	A
no, »potem počakaj, dragi moj	doktor,	potem te vržemo pri volitvi, pa	A
»Vse še ni izgubljeno, gospod	doktor!	Notar mi je malo prej povedal,	A
Da bi resno mislili ... « »Gospod	doktor!	« vzkliknil je razdraženi koncipient	A
pikro. »Hvala,« posmehnil se je	doktor,	a zinil ni besedice.Stal je pri	A
vso to stvar!« vprašal je naglo	doktor,	ne da bi se obrnil. »Niti slutnje	A
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Istega večera je	doktor	Hrast dolgo pričakoval svojega	A
Domov vračajoč se povprašal je	doktor	v Korenovem stanovanju po njem	A
častno!« »Jaz bi dejal, gospod	doktor,	da bo morebiti za vse bolje, ako	A
« »Ne žalite me, gospod	doktor!	Uverjeni ste o moji dobri, resni	A
pozneje je prijavil dnevnik, da	doktor	Hrast ne kandidira.Ta novica je	A
Minili sta za tem dve leti.	Doktor	Hrast in graščak Bolè sta zopet	A
»I, kaj!	Doktor	Hrast naj to uredi!On je predsednik	A
delajo naj pa drugi. No, naš	doktor	Hrast vsaj pleše; kako ‒ to je	A
svidenje nocoj! Bog daj, da bi	doktor	Filipinico omečil!«Pri teh besedah	A
nadejati se smemo, da je predsednik	doktor	Hrast ali celo Koren sam potolažil	A
zaduhlo je tam v dvorani, gospod	doktor,	in glava me boli nekoliko; pomislite	A
pripovedovali ste mi že o tem,« segne	doktor	sodniku v besedo: »deklamovali	A
zapaljeno pipo zopet pot po sobi.	Doktor	je izpil vtem dobro polovico svojega	A
svojega piva. »Vedite, gospod	doktor	Hrast,« povzame sodnik, »meni	A
deklamacija mi bo tudi škodila!«	Doktor	Hrast je nehote segel zopet po	A
bojim; tega nikdar ne, gospod	doktor	,« reče sodnik emfatično, »jaz	A
gospod sodnik,« povzame zopet naglo	doktor	besedo, da bi preprečil pripovest	A
vrsti. »Za božjo voljo, gospod	doktor!	Ste li ...	A
»O, živio, Bolè!« vzklikne	doktor	in poda došlemu prijateljsko roko	A
cigareto. »Ah, kako?« meni radovedno	doktor.	»Vse sem pripeljal!	A
Dva dni je že pri nas!«	Doktor	tudi zdaj ni drugega zinil nego	A
mlada guvernanta. »Prijatelj	doktor!	To ti je rasa!	A
slike, ne kupim pa nobene! Pa ti,	doktor,	ti glej! Tako mladim, neoženjenim	A
ne šel že zdaj pogledat!« reče	doktor	Hrast ter jame vleči svoje rokavice	A
Videli bodete, gospod sodnik,	doktor	mi bo danes mojo guvernanto prevzel	A
ter puhne gost oblak predse. »	Doktor	je mrzel!Pa mlad je, in ona ‒	A
pridružil; za gospema pa je stal	doktor	Hrast. Predstavljanje se je hitro	A
iz ust, a iz rok je ni dal.	Doktor	Hrast in adjunkt Megla seznanila	A
stol poleg Boletove guvernante.	Doktor	Hrast ji je sedel nasproti in	A
guvernanto in celo skrbni in priljudni	doktor	Hrast, ki je bil do zdaj vselej	A
soproge ga niso brigali. Tudi	doktor	Hrast je jako oživel in gospa	A
in malo poredno stisnila ustni.	Doktor	ji je prihranil odgovor. »Gospodična	A
iz sanskrita učili!« smeje se	doktor	Hrast ter se obrne k sodnikovi	A
brez šale, gospodična,« meni zdaj	doktor,	»vi bi se lahko kmalu slovenski	A
«	Doktor	Hrast nehote umolkne; sram ga	A
sodnika« ‒ kliče Bolè, »le-ta	doktor	bode v svojih glagolih morda temeljitejši	A
trenutek srečala. »Oh, gospod	doktor,	« reče zdaj Elza ter zre na pahljač	A
»Ne dvojim o tem!« Pa gospod	doktor	se ni hotel več smejati. Prihod	A
O ne, vi niste Kranjec,« reče	doktor	smeje se, »vi ste Borjan!« »Tudi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani