doktor (601-700)

pot s čela. »Kaj pa, gospod	doktor,	ali bi ne šlo tako, da Janko kratko	A
zlikanih: »Preblagorodni gospod	doktor!	Prihajam kot odposlanec pevskega	A
bi tudi vi, velecenjeni gospod	doktor	...«	A
stik naj bi imel.« »Ali, gospod	doktor,	‚Struna ’ je vendar narodno društvo	A
udaril na šaljivo struno. »Gospod	doktor,	samo štiri kronice na leto!«Misel	A
najprej vam?« »Prosim, gospod	doktor,	človek vendar ni sebičen!« »Dobro	A
priklonil. »Torej oprostite, gospod	doktor!	« Dr. Šipelj ga je oberoč prijel	A
povpraševali, kje ima svojo pisarno »	doktor«	Kocmur. Opravila je imel torej	A
in si je o pol dvanajstih štel	doktor	Pucelj, praktikant na okrajnem	A
gospoda da nista bila oblečena,	doktor	Vidmar in inženir Zupanc.To ni	A
naše divne Gorenjske, je imel	doktor	Prešeren svojo pisarno za pesmi	A
spoštovan. . / . / stran 120 . /	Doktor	Prešeren je bil odličen pesnik	A
je meril nove hlače. »Gospod	doktor,	« je dejal, »zadovoljni boste,	A
spiše kaj dobrega! ‒ Tako mi je	doktor	Gnida razkladal svoje literarne	A
in se mi zdi odveč, da gospod	doktor	Lakovski še posebe poudarja, da	A
bo težka ta stvar, kajti piše	doktor	Lakovski, da v Rusiji in na Poljskem	A
priporoča pariški specialist za raka	doktor	Lakovski in ne surovo čebelo,	A
ti so nevarni, mi je povedal	doktor	Pižmah, ki je zdravnik in je drugače	A
. /\ .. stran 82 . \/ Bil je	doktor	Gmajna, seveda pisatelj. »Ne zamerite	A
vsem v roke: »Hvala lepa, gospod	doktor,	da ste jih pripeljali.Čestitam	A
svatovščine.« . /\ .. stran 83 . \/	Doktor	Gmajna je odvezal nahrbtnik, potegnil	A
vstal, harmonika je zaigrala,	doktor	Gmajna pa pel: Komar in muha	A
Za Pirca se je pisal. Ni bil	doktor,	toda po vsej Gorenjski hvaljen	A
»Tako? Torej od tam, gospod	doktor!	« Alena se je obrnila proti	A
in se obrnil k vratom. »Gospod	doktor,	« je Resnik poprosil šepetaje,	A
pogled. »Sedite,« je ponovil	doktor.	»Takoj se vrnem k vam.«	A
prižgala iskra preudarnosti. »Kje je	doktor?	« je napeto vprašal.In že se ga	A
predpasnikom je šuštelo za njo.	Doktor	je takoj prišel.Že z vrat je zaznal	A
»Oh, saj res! Gospod	doktor	je navdušen Francoz, le da moja	A
zasmejala. »O že vidim, gospod	doktor,	da sva si precej enaka, jaz namreč	A
»Ali se vam ne zdi, gospod	doktor,	da me utegne vaš prijetni izlet	A
njegovega izpada. »Ej, gospod	doktor,	« je z rezkim glasom navalil na	A
na primer, pa oprostite, gospod	doktor,	o vaši inteligentnosti nimam	A
se zresnil. »Žal mi je, gospod	doktor,	vašemu predlogu ne morem ustreči	A
pričaran nanjo ... ”Še en vrček, gospod	doktor?	“ -- in prav pred nosom se mi je	A
Nekega dne zasnubi mladi gospod	doktor	Ivanko pri njeni materi in malo	A
bila poroka. Pozneje je prišel	doktor	Jožef Veján v Smerečje za okrajnega	A
dvornega gledališča, leži zaspani	doktor	Schlenther. ”Grrrm‐m‐m ...“	A
Ali o mraku! - O mraku vstane	doktor	Schlenther, usoda nemške umetnosti	A
resnimi nosovi, da se je obrnil	doktor	Koerber z desnega komolca na levi	A
”O! In	doktor	Mlakar?“ ”Tudi on je bil moj	A
mojem srcu. Z njim je prišel	doktor	Premec, eleganten človek s prelepo	A
je smejal v globoki blaženosti.	Doktor	Premec je bil njen sosed.	A
to vse? Ali je to vse, gospod	doktor?	“ ”Le potrpite, milostna!“	A
veselo zasmejala. ”Ah, gospod	doktor,	tako srečno, tako srečno se počutim	A
Daleč pred nami sta šla gospod	doktor	in gospa Zaplotnica, v tesnem	A
glas: ”Ali verjamete, gospod	doktor,	da merijo moja meča dvainštirideset	A
poslednji uri. Moj prijatelj	doktor	Robida, ki mi je zelo naklonjen	A
morda! Nekateri pravijo, in tudi	doktor	Robida je teh misli, da človek	A
-- -- -- --“ Moj prijatelj	doktor	Robida je slonel zamišljen ob	A
je, poklonil se je in je šel.	Doktor	Robida, moj prijatelj, ki mi je	A
stvari še govorili nismo), da ima	doktor	Detal veliko sreče pri ženskah	A
da je bilo zapisano, da stremi	doktor	Detal za visokimi cilji; in takim	A
Čisto natihoma so se odprle duri.	Doktor	Detal je vstopil v izbo, nekoliko	A
bile otekle. Med vratmi je stal	doktor	Detal, tudi on brez suknje in	A
se je stresel; sunkoma je odprl	doktor	Detal duri in je skočil na peron	A
za univerzo. Petrin bo govoril,	doktor	Petrin.“ ”Doktor Petrin!“ je	A
bo govoril, doktor Petrin.“ ”	Doktor	Petrin!“ je zavzdihnil Poljanec	A
njegovem mestu pa se je prikazal	doktor	Petrin in Štefan Poljanec, ki	A
za korak naprej in je zardel.	Doktor	Petrin, slok mlad človek z lepimi	A
bluzi z velikim belim robcem,	doktor	Petrin se je smehljal trudno,	A
gručami se je izprehajal po sobi	doktor	Petrin; obraz se mu je svetil	A
pestjo po mizi, kakor je trkal	doktor	Petrin, ko je stal na odru in	A
”Nič.“	Doktor	Petrin se je čudno nasmehnil,	A
napojenim s solzami, je govoril	doktor	Petrin.Ginjen in navdušen je pripovedo	A
Poslednji koleselj je vzel debeli	doktor	...Kaj praviš, Hanca?“	A
davkar in njegov adjunkt, gospod	doktor,	gospod poštar, g. učitelj Skočir	A
In paviljon!“ pripomni gospod	doktor.	”Tam pred Matevžétovo hišo je krasen	A
jih je: gospod poštar, gospod	doktor,	gospod davkar, gospod adjunkt	A
besedice. Popoludne je prišel gospod	doktor.	Lavrín ga je pogledal s široko	A
popraviti. Jaz sem namreč zdravnik,	doktor	Brinar, in nobena klepetulja v	A
zakaj sem prišel k vam, gospod	doktor?	Zdaj sem nenadoma spoznal, zakaj	A
Pa zakaj to? Zakaj to, gospod	doktor?	“ Zdravnik se je zasmejal veselo	A
Veseli ste bili nocoj, gospod	doktor,	in ste čisto pozabili name!“	A
rami. ”Kako ste spali, gospod	doktor?	Sinoči ste se lepo zabavali, kakor	A
večer; pred eno uro se je bil	doktor	poslovil in v sobi je ostala samo	A
smehljal. ”Dekle neumno, to je	doktor!	“ Glej, tam je stal živalski	A
. / . / stran 331 . / ”To je	doktor,	dekle!“ Kakor da bi jo bila	A
se je kislo smehljal. ”Debeli	doktor	govorí o domovini in egoizmu;	A
tolstega obraza. Besedo je vodil	doktor	Bor.Prihajali so mu na misel dovtipi	A
sta si bila nenavadno podobna.	Doktor	Bor ju je pozdravljal z obema	A
niti ne vemo, kakšno bolezen ima.	Doktor	se izraža tako nedoločno, - danes	A
pa je tako silnega?“ ”Gospod	doktor,	moj otrok je bolan!“ ”Tako	A
tudi ko bi bilo - kdo bi delal?	Doktor	je prihajal vsako jutro, povedati	A
če sem jih hotel razumeti.	Doktor	je prihajal, zmajal nekoliko z	A
brezsrčneje, kot oni prvi trenotek ...	Doktor	Krajnik je stopil v sobo z nerodnimi	A
zastale in srce se je stisnilo ...	Doktor	Slavec, -- eleganten človek z	A
svojih delih. Nerodno je, gospod	doktor,	če moram vsak trenotek dol na	A
stran. ”Ne, oprostite, gospod	doktor,	to ni življenja boj, kakor pravite	A
/ ”Ali to je drugače, gospod	doktor:	vsi hodijo, zaradi študij in pa	A
še vse na boljše ... Posebna ta	doktor,	- čemu sploh ste šli k njemu?	A
v šepetu njenih ustnic: »Da le	doktor	ni videl, sitnež sitni!« V kletki	A
ji je zamrl. »Kaj pravi gospod	doktor?	« je vprašala prednica odločno	A
sestra Elekta. Pet tednov, pravi	doktor,	ne bi nič videla. Bolelo ne bi	A
upirala in nasprotovala operaciji.	Doktor	je rekel, da se mudi.Sestra Anakleta	A
jokala. Potem se je spet šalila, da	doktor	nič ne ve, da ji je vse eno: naj	A
edini da ji je tolažnik, on edini	doktor.	Častite matere in sestre pa so	A
Proti večeru tistega dne je prišel	doktor	nepričakovano še enkrat k sestri	A
začudil. »Oko ni dobro, gospod	doktor!	« je rekla tiho. »Imenitno, sestra	A
»Povejte mi resnico, gospod	doktor,	« je rekla.»Oko je zopet čudno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani