čuvaj (937)

berač. Zato si prizadevaj in glavo	čuvaj.	Zvečer bomo pa jahali!	A
mu je podnevi in ponoči zvest	čuvaj.	Ti pa si, gospa, najlepša v dvoru	A
je največje v tej uri. Bog te	čuvaj!	ANA: Kam pojdete, oče?	A
Zorislavi za njeno srce, idi, a	čuvaj,	da te zopet ne ujemo, znaš,	A
slovenstvo, a ne ga popuščati.	Čuvaj	svoj slovenski narod pred izdajalci	A
slovenski narod pred izdajalci,	čuvaj	ga pred mehkužniki in strašljivci	A
Zovolju: Kaj sodiš? ZOVOLJ Perun	čuvaj	Slovene nesreče, katera jim preti	A
Odhaja v tretje smrti sel ‒	čuvaj	dvoran k temnic stražniku. V podzemno	A
stati, prepozna si. ‒ Na vek te	čuvaj	Bog!« In hitro žena zapusti moj	A
Pride tretji in se čudi: »Bog te	čuvaj	zlega, kaj da bolj se ne varuješ	A
obup mu hlapca zvesta, in kes	čuvaj,	ki se níkdar ne utrudi. Prijazna	A
... O	čuvaj	sívo si glavó, na pot ne hodi	A
tega kriva! Pod noč zalaja vaš	čuvaj,	čez dan pa mi počiva, o, čul sem	A
bela spi pšenica, nad mano sta	čuvaj,	skovir, a z mano ti ‒ Marica!	A
na sina? . / . / stran 33 . /	Čuvaj,	Bog, mi majko sivo, zlate sanje	A
ti moja skrb in bolečina, Bog	čuvaj	dobrotljivi te, Bog živi te, Bog	A
zbogom, ti planinski cvet, nebeški	čuvaj	te vladar, ne zabim te nikdar	A
bo kosila čez bojno ravan, ti	čuvaj	ljubljênca udarcev, ran. Ti skrhaj	A
spev sladák. Ti pa, srce, mi	čuvaj	cvetje, da mraz ne stre ga in	A
in zadnji glasi ti mi bojo: Bog	čuvaj	domovino mojo! Biser (Odlomek	A
grenko‒sočno, samotno drevo,	čuvaj	laži se, lokavih omam, rasti trpko	A
ga v spomin. Na srce ga deni,	čuvaj	ga skrbno, morda kdaj ob njem	A
potreboval, saj je poznal kot lovski	čuvaj	vse trentske gore in njih pobočja	A
ujet v začarani krog. Takó pes	čuvaj	lahko kroži samo v kolobarju,	A
zelenje v Ralijevem vrtu; nočni	čuvaj	pa lepi svoje bele znamke na ključavnice	A
trgom: mož je počakal, da se je	čuvaj	odstranil, potem se je odločil	A
katerega ni nikoli pomislil, nekak	čuvaj,	skrit v temi; tih modrijan, ki	A
a tudi ded, ki je obenem tih	čuvaj	tu ob obali.Je star nono, a krepak	A
zdaj iz lesene kolibe prikaže	čuvaj,	ki odklepa vrata in spusti skupine	A
mrtvih vstalega pridigarja. Da,	čuvaj	me je spoznal in me presenetil	A
skril v barako in počakal, da je	čuvaj	zaklenil vrata zapuščene staje	A
noč v gluhem rezervatu; saj ni	čuvaj	v Louvru, kjer mora varovati znamenita	A
ljudje v nji je pomislil, vsaj	čuvaj	je v nji. »Uganile so, da sem	A
« je rekel. »Tisti je najbrž	čuvaj,	« je zamišljeno rekla, potem pa	A
sedel pred njenimi vrati kot pes	čuvaj.	Skupaj s pravim psom, ki se je	A
vlači ranjenega človeka. Ribiški	čuvaj	je imel krive noge, popravljal	A
Ponoči kriči.	Čuvaj	mu je povedal, pohvalil se je	A
prav grdo preklinja. Ribiški	čuvaj	misli, da je bolni človek pobegli	A
poti, ki mu jo je pokazal ribiški	čuvaj.	Pod njim je bilo jezero, gladina	A
s krevljastimi nogami ribiški	čuvaj;	kakor težko vrečo mesa ali zaklano	A
dogodku sta prišla krčmar in ribiški	čuvaj	in jih zaprosila, naj odrinejo	A
artilerijski enoti, hvala Bogu, reče	čuvaj,	Bog z vama, doda, ko odhajata	A
bodo vrata odprla, ali za božič?	Čuvaj	polomljenih vozov in vegastih	A
zasika kakor iz žrela kače, zmaja,	čuvaj	odmakne roko in odskoči pred gadjim	A
zasikala je, kakor da bi bil Simon	čuvaj,	ki jo vabi v barako, proč, gadja	A
notranjost, zaškripljejo, to je	čuvaj	na nočnem obhodu, spusti skrinjo	A
okrog gobcev. Ded je bil lovski	čuvaj,	ljubil je tistega jelena, pogosto	A
raztegnil okoli in okoli glave... »Pa	čuvaj	jo,« mu je pol resno, pol v šali	A
bati, naj je bil tu ali tam; tak	čuvaj	mu je bil Miha, ki je zvesto pazil	A
biti nekaj posebnega. Zvesti	čuvaj	ni žugnil ponoči, če ni bilo vzroka	A
Ko je pa umrl v vasi ponočni	čuvaj,	se je on ponudil za pol plače	A
stopi v stremenih in s klicem: »	Čuvaj	se, grof Urh!« vzdigne svoje orožje	A
tvoj gospodarski evangelij. Gozd	čuvaj	za slabe čase in za nenavadne	A
Sami morilci in požigalci.	Čuvaj	se Atifa, gospodine, on vohuni	A
Tega ti paznik ne bo dovolil.	Čuvaj	se ga!« Bobojedac se je spravil	A
osmelil Ručigaj. »Vi brbljavi nočni	čuvaj!	Jaz vas že naučim!« se je zadrl	A
je bil vroč dan in je zapazil	čuvaj:	koruza se čudno giblje ‒ zdaj	A
čutiš je, potem pa je prepozno.	Čuvaj,	nič ne odlašaj, odpri bukve, ki	A
Kolomon’, in prični litanije!«	Čuvaj	je pričel, vsi so mu odgovarjali	A
Takšen je tukaj svet! Železniški	čuvaj	bi vedel marsikaj povedati, toda	A
bil morebiti to samo en nočni	čuvaj?	! »Pa mi jo žingamo, pa mi jo	A
azkopavanje ni ostalo neopaženo. Mestni	čuvaj	na Gradu me je vohal iz zasede	A
prestrašen ozrl. Pred njim je stal	čuvaj	pravice, brkati policaj, oblečen	A
policijski stražnik ali kateri	čuvaj	mestnih nasadov da me bo pozdravil	A
spali pri odprtih vratih, tak	čuvaj	vam bo Lisko.« Lisko je spet slonel	A
takrat se prikaže iz grmovja lovec	čuvaj.	Lisko pa ni stekel za srno, obstal	A
do njega.« »Moramo! Rado, ti	čuvaj	konje, dokler se ne vrnemo!Če	A
drugi so že polegli. Kje je Hun	čuvaj?	Noč je bilá dosti temna, ugodna	A
Iztok se ni oglasil.	Čuvaj	je nekoliko postal, potem se sklonil	A
se je dogodilo ponoči! Konjski	čuvaj	leži umorjen, dva dobra konja	A
kraguljevi kremplji. »Devana,	čuvaj	me!Kaj mi hoče?	A
Toda molči kakor zid!	Čuvaj	se Azbada, čuvaj despojne!Daj	A
molči kakor zid! Čuvaj se Azbada,	čuvaj	despojne!Daj Kristus, da bi ne	A
kakor bi govoril: »Váruj jo,	čuvaj	golobico in jo tolaži!« PETINDVAJSETO	A
Zvezde so gasnile v hladnem jutru.	Čuvaj	je prebudil vojake. Takoj so osedlali	A
proti jugu slovesni glas trombe.	Čuvaj	vzhodnih dveri se ni ozrl na morje	A
Spiridion, to pismo v Toper k Ireni!	Čuvaj	ga, kakor čuvaš sebe smrti in	A
Bogovi z njim!	Čuvaj	ga Svetovit!« Sredi dopoldneva	A
zamomljal pastir; ni si žvižgal	čuvaj.	Huni so pustili konje brez varuha	A
čašo s preprogo in jo skril. »	Čuvaj	to pijačo!Ko se vrne Tunjuš, podaj	A
Sedaj spi!« »	Čuvaj	jo skrbno!Na voz!	A
Izroči mu pismo!	Čuvaj	ga kakor glavo!Moji spremljevalci	A
»bogovi, prizanesite! Kriste	čuvaj	jo!« * Mehercle ‒ na Herkula	A
veriga, iz pásice je planil zvesti	čuvaj	in ju oblajal. Alena se	A
skalnem pomolu stoječi dolinski	čuvaj,	je gledalce opozarjal na temeljite	A
Jaz se jim nisem lagal, -- Bog	čuvaj!	A znal sem razrediti svetlobo in	A
si mi dal strupa, cigan! Ali	čuvaj	se me -- nisi prvi in ne boš zadnji	A
rodi, z veselo vdanim srcem.	Čuvaj	ta zaklad, sin moj, ki ti ga je	A
je Bog dodelil v svoji milosti,	čuvaj	ga zvesto in ... nalij mi še malo	A
”Nervozen si, prijatelj!	Čuvaj	se nekoliko, ne razbijaj čez mero	A
hotel, da bi padala ona z mano! -	Čuvaj	se, Berta, pot je strma in polzka	A
preteklosti in njegove prihodnosti.	Čuvaj,	prijatelj, svojo preteklost, čuvaj	A
prijatelj, svojo preteklost,	čuvaj	svoje življenje - iztegajo se	A
bom nate. Vsaj pred hlapci me	čuvaj,	Tomaž dela v hiši, kar hoče.«	A
»Bog, Bog!	Čuvaj	me, čuvaj takih prijateljev...«	A
»Bog, Bog! Čuvaj me,	čuvaj	takih prijateljev...«	A
dojenčka k sliki ter zaprosila: »	Čuvaj	mi ga, čuvaj!Čuvaj njega in mene	A
ter zaprosila: »Čuvaj mi ga,	čuvaj!	Čuvaj njega in mene!«	A
»Čuvaj mi ga, čuvaj!	Čuvaj	njega in mene!«In dete je zaspalo	A
prevzvišenih gospodov 6 grajski vojak 7	čuvaj	8 trgovec 9 usmiljenje hočem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani