Marica Pod noč skovika mi skovir, čez dan se v duplu skriva, o, čul sem ga že mnog večer, in ti si tega kriva! Pod noč zalaja vaš čuvaj, čez dan pa mi počiva, o, čul sem ga že marsikdaj, in ti si tega kriva! Čez polje spem tja v božji mir, kjer bela spi pšenica, nad mano sta čuvaj, skovir, a z mano ti ‒ Marica!