naj (2.001-2.100)

Momi, kaj? In stanovanje	naj	bo tudi njeno, da bo imela	A
usodo, pa res nisem maral.	Naj	živi, uboga žival, saj	A
gospa Villi in potrkala,	naj	ti vendar odprem.Nikoli	A
komaj zdaj, ko me prosiš,	naj	bom dober in naj napolnim	A
prosiš, naj bom dober in	naj	napolnim tvojo samoto	A
ti bom denar, tudi meni	naj	tvoj oče kupi tako pero	A
269 . \/ Kajpak, ali	naj	mar mali bogec misli,	A
burja, je dež z burjo; kdo	naj	hodi peš v ledeni burji	A
ploščic, jaz sem bos.	Naj	grem k njemu?Tisti hip	A
gospodar, ki je vlaku ukazal,	naj	zadrdra, naj zaropoče	A
vlaku ukazal, naj zadrdra,	naj	zaropoče v predoru, spet	A
razlika let odločila,	naj	bom zdaj za praznike sama	A
vstop v službo. Nekam	naj	bi šla sedet, je veselo	A
oborožujejo in bojijo Vzhoda!	Naj	odpravijo brezposelnost	A
brezposelnost v svoji hiši,	naj	dajo vsem blagostanja	A
Morda res. A potem pa	naj	naredijo takó, da se ne	A
reči, da ga razumem in	naj	mu ne bo nerodno, da je	A
nerodno, da je takó rezek,	naj	ga ne bo sram, če nima	A
molčal. Ni mislil, kako	naj	ji odgovori, da bo zaleglo	A
Arhitekt je vedel, kako	naj	jo ukroti; a nobenih pričevanj	A
stran 12 . \/ Zakaj	naj	bi odnehal? se je vprašal	A
imel ljubico, prava reč,	naj	jo ima v božjem imenu	A
vojni plen, zahtevala, da	naj	zataji svoj rodni jezik	A
s svojimi sužnji, ali	naj	ga imam potem rad?Kaj	A
preprosta: Vi povabite nas,	naj	pridemo občudovat Gardsko	A
povabili vas k nam - a vsak	naj	bo gospodar na svojem	A
skrijejo pred njimi. In	naj	mi kdo tveze, da so počenjali	A
gibčna nadaljevala. »Kdo	naj	vse to razume, takšno	A
voditelj je bil velik človek,	naj	gobezdajo rdeči, kar hočejo	A
Bo padalo, Luciana?	Naj	pada! ji je v mislih odgovarjal	A
je v mislih odgovarjal.	Naj	pada, morebiti je vse	A
življenjem in smrtjo, kako	naj	bi torej s polnim srcem	A
»Viš ga.	Naj	se jočem?« Potem je upognila	A
potne kapljice na koži. »	Naj	le pada, zdaj,« je vedro	A
vedro rekla. »Jutri pa	naj	bo lepo!« Pogledala ga	A
nalahko igralo. A zakaj	naj	bi ne tekla, si je mislil	A
Luciana, se je vprašal,	naj	poslušava poreden nasvet	A
poreden nasvet otrok in	naj	utrgava nekje poljub,	A
pomladno pomarančo, in	naj	kot majhno sonce žarí	A
zinila nekaj porednega, kar	naj	bi bilo kot sunek, ki	A
nesporazum. A če tega ni,	naj	molči.Pogledal jo je spet	A
pod njimi. Brez nje; ona	naj	bi nekam izginila brez	A
italijanskih, ljudi ne vé, kako	naj	torej vé o drugih! Ampak	A
odšel. In in vedel, kako	naj	ostane, ne, kako naj bi	A
kako naj ostane, ne, kako	naj	bi odšel, in v tem ga	A
stavk in črne borze.	Naj	reče Mirko, kar hoče,	A
a niso Italijani. Kdo	naj	to razume.Ne marajo nas	A
takoj spet zbral. Zakaj	naj	se moški na mah razneži	A
A kaj!	Naj	sodi z dekliškim srcem	A
skrbno učili, komu na čast	naj	jih sadi. Zato je bil	A
naglo je ugibal, kako	naj	preide k vedrim in neprizadetim	A
mora ona prestati, če	naj	bo vredna spet najdenega	A
mu ni bilo nič mar, kam	naj	bi šla; bilo je, kakor	A
ga skrivnostno svarila,	naj	bo tiho. »Če se kdo prikaže	A
umaknil oči od njenih oči. »	Naj	udarim?« je vprašala,	A
je čutil, da ona hoče,	naj	molči in naj ji oprosti	A
ona hoče, naj molči in	naj	ji oprosti tisto trenutno	A
Pridi,« je rekla. »Zakaj	naj	bi bila delavka, ki je	A
uvideven razlog, zakaj	naj	se vrneta. »Preveč sva	A
ko si pravkar rekla,	naj	se vrneva s te poti, jaz	A
v svobodnem ozračju!	Naj	bodo rdeči ali modri,	A
bodo rdeči ali modri, a	naj	bodo cveti po vseh zidkih	A
premagala njegov urok.	Naj	bo pisano cvetje po vseh	A
vseh zidkih in terasah,	naj	bo raztreseno po pomarančah	A
ramena. »Kdor prej pride,	naj	čaka na zidku kilometer	A
.. stran 131 . \/	Naj	kraljujejo Neroni, človek	A
Neroni, človek spoznava.	Naj	kraljuje sila nad onemoglostjo	A
ali pa rjava ali rdeča.	Naj	plača, in mu bom izdelal	A
Hitro po koncu vojske.	Naj	bi se vrnil za časa fašizma	A
vzgajati s strahom, pa	naj	bo otroke ali pa ljudstva	A
da bi odšel. »Za kdaj	naj	pripravim večerjo, gospod	A
deček nasmehnil. »Od kod	naj	bi bile prišle?« je pojoče	A
z njegovo roko. »Kaj	naj	povem?« »Kar hočeš.«	A
ker je bila tarnala,	naj	ji pové zgodbo; morda	A
dlaneh. »Ti si zahtevala,	naj	povem,« je tiho rekel	A
Kaj me poslušaš? Glej,	naj	mar potem obsojamo tudi	A
licem kakor v prošnji,	naj	mu oprosti, in kakor v	A
pisanja in računanja, tako	naj	bo ura pouka o ljubezni	A
preglavic, ker ni vedel, ali	naj	ga združi s portičem ali	A
združi s portičem ali	naj	bo tržič samostojen med	A
Tukaj je moj naslov. Pismo	naj	bi bilo pisano meni, seveda	A
strojem, in ji rekel,	naj	pozdravi vse doma, je	A
»Seveda. Zakaj pa	naj	bi jih ne imeli?« »Tako	A
črne roke nad gorečko. »	Naj	kaj povem?Resničnost je	A
so jim prijatelji. Kdo	naj	bo sicer otroku prijatelj	A
mogle predstavljati, kdo	naj	bi me čakal.In tako so	A
je na odru in me kliče,	naj	pridem bliže.Polna dvorana	A
mesto, mu je Tinca rekla,	naj	pazi, da se ne bo izgubil	A
in zahtevali od očeta,	naj	nas pelje še k Matevžu	A
nestrpnostjo opozarjale,	naj	vendar nihče ne moti te	A
zvito nasmehnil in rekel,	naj	sanjam o belem konju,	A
celo Melinski laz, kjer	naj	bi se mi v sanjah kazal	A
ga ne bo. Prosil bom,	naj	pride, naj pride.	A
Prosil bom, naj pride,	naj	pride. - Sveti	A
ječar. Mislim le, kaj	naj	pišem.Saj bi rad veliko	A
za božjo voljo, le kako	naj	trdemu ječarju narekujem	A
odgovoril Tilčki: »Samota	naj	kar laja, samo da ne lajajo	A
ne bi bilo!« »Kaj pa	naj	bi bilo hujšega?« je nervozno	A
obrnila k njemu. - Ah, kam	naj	pa le grem? - je rekel	A
večno solzave oči. - Kaj	naj	me prime? - je odsotno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani