naj (2.201-2.300)

bo zdaj z mano? ... Kam	naj	se dam? ...Kako naj živim	A
Kam naj se dam? ... Kako	naj	živim?« je izgubljeno	A
pismonoša. »Eh, le kaj	naj	bi naročil!Saj ni vedel	A
Venomer jih je rotil,	naj	nikar s petjem ne vznemirjajo	A
otepal dima. »Le zakaj	naj	bi jaz to vedel, a?Glej	A
je grozan! ... Še s tabo	naj	se ukvarjam, kaj?Po glavi	A
ukvarjam, kaj? Po glavi	naj	si vrtam in napenjam možgane	A
pismonoši. »In prosil je,	naj	mu odpustimo, če je bilo	A
izpraznil kozarec. »Pa	naj	bo, hudič, še tako črn	A
ugnali v kozji rog, pa	naj	mi še stokrat pišejo,	A
bobnom! Kar prinesejo	naj	boben na Okroglo, pa bo	A
dokler jim je usojeno; ali	naj	se mar lepo zleknejo ob	A
počakajo na ljubo smrt; ali	naj	se pobesijo na hlačne	A
na hlačne jermene; ali	naj	svoje otroke pobijejo	A
pomečejo v morje; ali	naj	noseče žene usmajajo ponoči	A
ohranjenih žensk; ali	naj	začnejo krasti, pobijati	A
to je res. Toda kam	naj	sedaj spravijo te ljudi	A
popolnoma odveč. Poskakali	naj	bi lepo brez hrupa v morje	A
hrupa v morje, ali pa	naj	bi se pobesili.Naposled	A
mestni občini z naročilom,	naj	jo preuredi v zavetišče	A
videti. Naročila je Hansu,	naj	se te dekle kar izgubijo	A
ni nihče zmenil zanjo,	naj	je zmerjala ali pa prepevala	A
prerešetal ter odredil,	naj	se hiša izprazni in zapre	A
da je razpokana!" „Pa	naj	se sesuje, hudič!"	A
pogledom in z glasnim „	naj	gre k vragu ves svet.	A
kruh siromakov! Še to	naj	bi nam prepovedali, kaj	A
on ni bil nikdar kriv!	Naj	je zagrešil karkoli, ni	A
delavski sklad 20 kron, kar	naj	vrli sodrugi posnemajo	A
Pustil jih je z vajeti. „	Naj	se raztepejo, kamor jih	A
peresnik in premišlja. Hja,	naj	nikar ne mislijo njegovi	A
sitnari nad šoferjem,	naj	se zaskozibog podviza	A
matere sin. Pa karkoli	naj	že bo.Bog mu daj mir.	A
daj srečo in pred strelo	naj	vas varuje.Sv. Andrej	A
varuje. Sv. Andrej pa	naj	čuva nad živino«.	A
učitelj naročil otrokom,	naj	kresove zažgo slovanskim	A
Hudič pride!« »Kako	naj	pride, če ga ni!« je zviška	A
bajtar. »Če je, potem	naj	pride!« »Saj pride	A
»Saj pride!« »Kako	naj	pride, če ga ni!« je zarjovel	A
»Dekan? Kaj pa	naj	taka prga ve o teh stvareh	A
samo opraskal.« »Zato	naj	se pa kar novi župnik	A
župnik!« »To se pravi,	naj	te kar župnik obira!«	A
»Ne! V tvojo Julko	naj	se zaleti!Da, v Julko	A
ponavljali tudi možje. »Kam	naj	da svoje zdravje?«	A
Močan je kot bik!« »Ali	naj	takrat, kadar ga hudič	A
svojega kota: »Takrat	naj	se gre pa s kovačem metat	A
župnika se ne bojim!	Naj	se spremeni v kogar koli	A
spremeni v kogar koli,	naj	se spremeni magari v samega	A
zahehetal Arnac. »Kako	naj	se spremeni v hudiča,	A
razčistiti!« Toda kako	naj	se stvar razčisti, se	A
zahropel kovač. »Kako	naj	me ustavi, če ga ni?«	A
besedami in z rokami, češ	naj	se nikar ne skuša s hudičem	A
Kar se divjosti tiče,	naj	povemo,da je kamenje letelo	A
Kar pa se dolžine tiče,	naj	povemo, da so veliki oblaki	A
Kaj je? ...	Naj	bo, kar hoče!« je naposled	A
hudiča preveč namahal!« »	Naj	bo!« je s smehom pritrdil	A
»Seveda.	Naj	kar udriha po kosi, da	A
veselje!« se je obregnil. »	Naj	si izmisli kaj drugega	A
Priklical sem smrt ... Kaj	naj	storim?Le kaj naj storim	A
Kaj naj storim? Le kaj	naj	storim? ... « Bilo	A
bedačka. »Kakšno zgodbo pa	naj	ima kamen?« se je oglasil	A
se pravi dati. A kako	naj	se kamen da?«	A
macesen, pa ni vedel, kaj	naj	še reče. »Ali	A
mornar res ni vedel, kaj	naj	stori: bilo mu je težko	A
rekla: »Bog in sveti duh	naj	ga dvigneta.« Toda bog	A
ga prepustili usodi. »	Naj	nabira. Saj nikomur ne	A
misli nanjo. In prosi jo,	naj	na sveti večer le naredi	A
mizi, kakor vsako leto in	naj	eno lučko tudi zanj prižge	A
o kraški burji. - Da	naj	pridem, mi piše.Da bom	A
je ozrla krog sebe, kaj	naj	bi še vzela, jo je s stene	A
udarite matere. Hčerka	naj	za mater vse udarce prejme	A
posmehovali. - Ampak le kam	naj	grem? - je zastokala mati	A
medvejkami, ker ni vedela, kaj	naj	stori. Tedaj se	A
Premišljal sem, ali	naj	kaj rečem, pa nisem našel	A
nisem več premišljal, kaj	naj	rečem, zdaj sem vedel	A
prenesti. Ampak, toda	naj	bo kakor hoče, o tem ni	A
sklenjenimi rokami prosila,	naj	za skozibog odneha.Toda	A
njega in ga prigovarjala,	naj	za skozibog ostane.Saj	A
čez grem. Če me ujamejo;	naj.	Bo vsaj konec vsega.	A
dejal, da bo še prišel.	Naj	le pride, je odvrnila	A
naravnost kričijo v človeka,	naj	se zaskozibog malo ustavi	A
bi počel z njim. Ali	naj	ga pokadim do konca, ali	A
pokadim do konca, ali	naj	ga vržem na tla, ali naj	A
naj ga vržem na tla, ali	naj	ga spravim?Ogorek je tlel	A
pošteno ozmerjala, češ	naj	nas nikar ne trapa, ker	A
sme več jesti polente,	naj	kar gospoda pokliče in	A
gospoda pokliče in na smrt	naj	se pripravi.Pa saj je	A
... da je človek ... kako	naj	rečem ... ah, kaj bi le	A
žena dolgo nagovarjala,	naj	bi šel po spomladanskega	A
Obrekarju ter ga prosil,	naj	ga spravi k partizanom	A
Travnikarjevemu stricu, češ	naj	ga tam pretehtajo.In stric	A
teta. »Seveda, kaj pa	naj	taka ženska vé!« je dodala	A
nam je zmanjkalo besed.	Naj	rečejo kar koli, opomin	A
pokimal domobrancem, češ	naj	kar začno.In so začeli	A
razumela, da je rekel,	naj	ga nikar tako ne bije	A
Drejc, pa ga je prosil,	naj	ga odreši.O, nemara je	A
vrgel titovko in mi rekel,	naj	naberem peska in naj posujem	A
naj naberem peska in	naj	posujem vse krvave lise	A
rekel, da ni nič in da	naj	se nikar ne bojim in da	A
Obrekarju so rekli,	naj	gre proti zidu.Šel je	A
dvorišča, so zakričali vanj,	naj	obstane.Obstal je.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani