nova beseda iz Slovenije
naj požge vso sivino, | naj | požge vso praznino, naj | A |
naj požge vso praznino, | naj | ogenj gori, naj nikoli | A |
praznino, naj ogenj gori, | naj | nikoli ne ugasne, naj | A |
naj nikoli ne ugasne, | naj | prežene ves hlad, naj | A |
naj prežene ves hlad, | naj | zaneti ognjeno pomlad | A |
brnenja kvadratastih koles, | naj | te izbrusi jeza in doneči | A |
izbrusi jeza in doneči bes; | naj | te zaganja roteča kri | A |
zaganja roteča kri teles, | naj | te izmesi v grozeči kres | A |
stiska zakrneli vrat, | naj | ne bo le brat tvoj brat | A |
reklamira strah in moro ‒ | Naj | te zaganja le ogenj tistih | A |
. / . / stran 32 . / | Naj | zabuči vihar udušljivih | A |
vihar udušljivih svetov, | naj | brizgne trohneča skaža | A |
svojega noža, kavalir ‒ | naj | spi ob tebi in boža tvoj | A |
svojega noža, kavalir ‒ | Naj | vedno ljubova le tvoj | A |
žari? Le brez vonja | naj | kot v temi ljubav prva | A |
cvetličji duh, posuši | naj | vas ta moj vražji napuh | A |
si mladost. Zaživim | naj | v prostosti, kot radost | A |
radost zbežiš ‒ ljubim | naj | ‒ kot zla slutnja pred | A |
kar srce mu teži ‒ Kako | naj | svet le celi pomiri mu | A |
od staje pa pastir si | naj | odganja! In brez moči | A |
in dolgčas! Zopet luč | naj | nebeška že nam sončni | A |
nevihti molčijo livade ‒ pa | naj | sonce blešči, jeza božja | A |
Izidor. Alenčica, Alenčica, | naj | sveti Izidor varuje lepo | A |
lepi dvor! Iz hrama ajda | naj | diši, naj očka ti živi | A |
Iz hrama ajda naj diši, | naj | očka ti živi, štej doto | A |
zbežala. S tabo, noč, | naj | se pomerim! Pa ni noč | A |
njegovo rast, in sonce nanj | naj | sveti! Kaj nagelj nam | A |
zavej sredi urnih maš; | naj | se dnevi vrste kot svet | A |
cesti, kam srce drugam | naj | misli? Vzad, poglej, kipe | A |
klije, hej, visoko hmelj | naj | zraste, v vresju dekle | A |
njegovo rast, in sonce nanj | naj | sveti! Kaj nagelj nam | A |
bi šel! Kdor misli to, | naj | v pot mi stopi; izginila | A |
Izidor. Alenčica, Alenčica, | naj | sveti Izidor varuje lepo | A |
dvor! Iz hrama ajda | naj | diši, naj očka ti živi | A |
Iz hrama ajda naj diši, | naj | očka ti živi, štej doto | A |
Bog dal je, da bije, pa | naj | grem po gozdu in naj grem | A |
pa naj grem po gozdu in | naj | grem čez polje, prostosti | A |
zavej sredi urnih maš; | naj | se dnevi vrste kot svet | A |
odreši nas vročine! | Naj | v dimih megle se pode | A |
rajši svoje bliske! Gore | naj | tam, se vnemajo ljudem | A |
pravice sva vsaj, ‒ in stoji | naj | ti ‚jutri’ na zidi ...« | A |
pojdi, Pedanj ‒« Na glavo | naj | svet se postavi, vsak | A |
dekle, in mnogokaj večno | naj | spi, le ljubezen do te | A |
spi, le ljubezen do te | naj | gori! Res, oženil bi | A |
rad jo imam ... Res, zato | naj | živim, kakor ptic pod | A |
cesti, kam srce drugam | naj | misli? Vzad, poglej, kipe | A |
zbežala. S tabo, noč, | naj | se pomerim! Pa ni noč | A |
vi, on je naš, z nami | naj | spet živi! Kar je vzel | A |
ljudi ‒ dragega draga | naj | zapusti, sprave z gospo | A |
gospo, če si kdo želi, tja | naj, | svetujem mu, ne zamudi | A |
prelepi opravi obišče vas pa | naj | svireli in cimbale v loko | A |
potočijo radostni raj, | naj | ondi usnivajo dete obreda | A |
prav tebe sprašujem, kako | naj | se razlezem po travniku | A |
razlagalski stroj; poezija | naj | se prebira skozi sito | A |
mésa. A zdaj počivajo | naj | drugi posli, zagosti čem | A |
»Sinú« puščica tretja | naj | zadene. Ti, ki ime ti | A |
solzna«, če mi ni po godi, | naj | grem iz nje, velevate | A |
lépo, blago vžgana, očeta | naj | te ljubi in vodnika. | A |
domače sega gore: Kam ták | naj | ide? vprašam vas, gospôda | A |
klinom, z lumpom lump | naj | se pobija! Kriví naj se | A |
naj se pobija! Kriví | naj | se pravica in zavija; | A |
nepogumno; kam, vraga, | naj | še človek vprašat hodi | A |
trobojno, orožje svetlo suče | naj | desnica; dom kliče nas | A |
‒ Naprej, pa | naj | si sam razbijem čelo! | A |
literarno učiš; iz tebe | naj | modrost zajema mladina | A |
med subjektivne ergo | naj | se deva! Kedor ne ljubi | A |
prsih se mi taja. Prvak | naj | pride, hočem ga objeti | A |
za hinavca se ogreti, | naj | sili me zapoved najostreja | A |
priložnosti; poskusi eden | naj, | do danes ní še: pošteno | A |
pošteno pesem, v prozi | naj | kaj spiše; ne kažite se | A |
Sloven do brade: kako | naj | ti po naše rečem?‒ Kljunstvo | A |
bolj pogreza. Svet čuje | naj | moj glas: Mi nismo taki | A |
si ostala meni zvesta, | Naj | srečne ure bog ti dá, | A |
ljubega v naročje tvoje | Naj | kmalo spet me pripeljá | A |
drúg sedaj objema te; | Naj | v strúp se méd mu spreobrne | A |
Sladki strup vmori me | naj; | Ti si mi življenje dala | A |
Poljub ji nesi moj gredóč; | Naj | mirno mi in sladko spava | A |
. / stran 10 . / Okó | naj | mi zasije tvoje, Zasije | A |
jaz gorjé, Vsak gorjé | naj | svoje nosi! Pariz Nisem | A |
deklè! iz očés, Ko prej | naj | ti gledajo jasno! Montmoren | A |
roka Izlije sreče méro | naj | obilo, Pa kmalu s tabo | A |
Pa kmalu s tabo združi | naj | otroka, Ki serčno ti pošilja | A |
tvojih sem bregóv, Kjer | naj | hujše bolečine Teši bistrih | A |
potem zaspati, Zagerne | naj | me večni mraz. Rad slišal | A |
zemlaj! pasti In zadnji dih | naj | mi zbeži. Zastonj, drevo | A |
zdavnaj več ne bo. Veselo | naj | življenje vživa, Saj pride | A |
Tolaži, boža mi sercé; | Naj | bo resnična, ali kriva | A |
naročji bi slonela, Spomin | naj | te ne moti moj! Ostani | A |
morjé; Ž njim igrá valov | naj | sila, Križem jaz deržim | A |
poti se deržite, Jaz pa | naj | po svoji grem. Po deželi | A |
ljuti me vetrovi Potopé | naj | v dno morjá! ‒ Veseli | A |
stran 43 . / V naročje | naj | ti naslonim glavó, Otožnost | A |
pot do sreče pravo? O | naj | molčim, kaj serce tu mi | A |
grahu korenina, Resnica | naj | nad vse ti sveta bó! | A |
ogreva; Vsak prime kozarec | naj | v desno rokó, Deklè pa | A |
Deklè pa na steni objema | naj | leva; En dober poljub | A |
deklet, Skerbí pa prežijo | naj | zunaj pred vrati; En krepek | A |
knjigo nam debélo, Kako | naj | ti prilog slovenski rabi | A |
rabi; Slovenec slednji | naj | jo hitro zgrabi, Gotovo | A |
stvarnik vstvaril rekoč: | Naj | možu revnemu bo na pomoč | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |