naj (1.401-1.500)

brezupi, ljud prosi solzeč,	naj	jim hišo pusti, zastonj	A
visoke, le dalje bori se,	naj	pada sneg, saj jutri je	A
nikjer sam svoj gospod;	naj	križem svet preroma, saj	A
ljubit′ vabi, ‒ pusti popa,	naj	medli. Grlice Prazno	A
daješ sladke sanje.	Naj	se grom razlega, naj se	A
Naj se grom razlega,	naj	se zemlja stresa; jaz	A
dekletom krila vije. Da	naj	prahu ne nosi, deklica	A
vzvišena ni je ganila.	Naj	te ranila je, zame te	A
zadana bo tvoja zvestoba.	Naj	v nje naročju ti sreča	A
podelim; Bog nebeški sam	naj	sodi, kaj poklonil sem	A
slovo jaz bodem jemal.	Naj	njene oči v solzah se	A
Vasovalec Le burja	naj	vleče, zapade naj sneg	A
burja naj vleče, zapade	naj	sneg, drevesa obleče,	A
drevesa obleče, pokrije	naj	breg! Naj voda zastane	A
obleče, pokrije naj breg!	Naj	voda zastane, se skrije	A
zastane, se skrije pod led,	naj	pota mi znane pokrije	A
znane pokrije zavet!	Naj	v tmo se zavije ponočno	A
se zavije ponočno nebo,	naj	luna zakrije mi svojo	A
53 . / Kar mora bit′,	naj	se zgodi, vsak svojo pot	A
večer Nocój, le še nocój	naj	mesec bo svetèl, ko k	A
/ . / stran 66 . / »	Naj	vso svojo silo burja name	A
veselja klic naznanja príhod	naj	cvetíc! Ptici Zapoj	A
iz groba gredó. Vrag	naj	jo vzame vašo modrost	A
je le nekterim, revež	naj	prebiva v blati, dan bolestim	A
ga, na uhó mu bobné: »	Naj	volja tak krepka, ko tvoje	A
krepka, ko tvoje goré,	naj	moč ti bo taka, ko tvojih	A
al mirno ponosno srcé	naj	ti bo, ko tvoje pomladi	A
Za blagor očetnjave	naj	puška govori Z orožjem	A
113 . / Pobratimija	Naj	čuje zemlja in nebó, kar	A
dans pobratimi pojó!	Naj	se od ust do ust razlega	A
usta, o ljubica, prst!	Naj	pride, če mora, le krst	A
pelje cesta, kje je ukaz.	Naj	grem? Iz votline steklene	A
plašču. Človek prosi:	Naj	bom človek! Mistična luč	A
zahaja sonce? Ves svet	naj	gre k vragu! Nacionalizem	A
tiha senca nje oči.	Naj	še njo mi Svet vzame,	A
povej nam, kako, kako	naj	te pijavke pobijemo?	A
plašču besed. Ali pod tem	naj	se skriva topel, svetál	A
Melanholija človeka, ki čaka Kdo	naj	stopi na cesto, ki z listjem	A
obraze: melanholija. Kdo	naj	prihaja? Cvetje na oknu	A
svoj sij na človeka.	Naj	bo, kakor je, ker, kakor	A
s sladko vabo! Pusti,	naj	se s teboj borim! Smrt	A
pozoveš me v boj, kako	naj	se borim ‒ kako?‒	A
njih, ne poznam. Kako	naj	ti rečem, kam? Mrzel pepel	A
izpustite v morje vse ladje!	Naj	izletijo vsi aeroplani	A
izletijo vsi aeroplani! O,	naj	zapojejo zlate sirene	A
koral, ta kri pod okovi, o	naj	bo prekleta, kadar bo	A
za nas velja parola:	naj	zahteva. In ta parola	A
In ta parola, bratje,	naj	nas druži in v naših močnih	A
in v naših močnih dušah	naj	odseva. In kadar delavnike	A
delavce še podkupuje,	naj	eno vaše srce ne vzdrhteva	A
vaše srce ne vzdrhteva,	naj	eden izmed vas ne obupuje	A
Pred bariero Povej,	naj	skočim preskočim, povej	A
skočim preskočim, povej,	naj	se Ii usločim, povej?	A
belo bariero pokleknem	naj	zdaj in molim naj in mislim	A
pokleknem naj zdaj in molim	naj	in mislim na svojo kariero	A
mislim na svojo kariero ali	naj	klavrno grem nazaj, da	A
čas in kar je prozorno,	naj	potemni, in kar je blizu	A
potemni, in kar je blizu,	naj	se izgubi, naj nam kot	A
blizu, naj se izgubi,	naj	nam kot iz višnjevih dalj	A
Revolucija Pravzaprav	naj	bil bi to problem in še	A
kočljiv, toda, če je to, kar	naj	bi bil, če postane, kar	A
prinese svobodo ljudem,	naj	mu katerikoli bo naziv	A
čutijo dostojanstvo ljudi.	Naj	umirajo, naj jih zatirajo	A
stojanstvo ljudi. Naj umirajo,	naj	jih zatirajo, naj gladujejo	A
umirajo, naj jih zatirajo,	naj	gladujejo, naj jih zapirajo	A
zatirajo, naj gladujejo,	naj	jih zapirajo, življenje	A
tvoje lokave oči! Pusti,	naj	bo, kakor je, temno in	A
kadar boš sama sedela,	naj	stopim ti jaz pred oči	A
Pa če jo nesêjo, le	naj	jo neso, saj ne bo več	A
Med mile cvetlice me	naj	polože, saj vem, da mi	A
sedeti. Kdor je truden,	naj	gre spat, jaz pa bom bedela	A
rad bi jeseni, takrat	naj	pride bela smrt k meni	A
rožmarina šopek spomina name	naj	bo. Čez to ravno polje	A
solze. »Če mi potečejo,	naj	mi potečejo, saj mi potečejo	A
med grmovjem roža rase,	naj	le rase, naj le rase,	A
roža rase, naj le rase,	naj	le rase, o, presrečna	A
ptič je moj fantič.«	Naj	povem, kako hitro čas	A
kako hitro čas beži,	naj	povem, kako vse se spremeni	A
živeti in srečo imeti,	naj	dela veselo, pa poje naj	A
naj dela veselo, pa poje	naj	vmes. Zvonovi ...	A
oj, živio na svet′!	Naj	bo stara al′ pa mlada	A
torej zdaj okoli pesem ta	naj	se razlije: Ljubi maj	A
ljubi, zgubim, kaj potlej	naj	sama storim?« Ko ptičica	A
druzega gori. Ako spava,	naj	bo zdrava, ak′ me skuša	A
Le primi jo za roče,	naj	teče, kakor hoče. Majol	A
Majol′ka ... Tud′ sosed	naj	še pije, da sladko vince	A
ker je revnega stanu.	Naj	bo revna al′ bogata, ja	A
moja je in moja bo.	Naj	vso žlahto strela udari	A
ca mi je pošto poslala,	naj	pridem nocoj k njej v	A
pošte mi domov pošilja, da	naj	mu jaz zdravila dam.	A
mu je pušeljc dala, pa	naj	mu še zdravila da. Oj	A
očka so d′jali, oženim	naj	se, in zdaj premišljujem	A
Za blagor očetnjave	naj	puška govori. Z orožjem	A
k′ je glažek nagnil:	Naj	teče, naj le teče, da	A
glažek nagnil: Naj teče,	naj	le teče, da se bo vid	A
sedemsto, tidreja ... še mat′	naj	kaj primaknejo, tidreja	A
bo, pod tvojim obzorjem	naj	spava telo, kjer radostno	A
peč jo ložite, tam gor	naj	se suši! O, moj preljubi	A
v svojem zlati draga,	naj	živi! O večerni uri	A
pa bom pomlad naprosil,	naj	gre mimo tvojih tal.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani