nova beseda iz Slovenije

morda (2.501-2.600)


gledal v črni strop?      Morda      so še zapisane tam, na  A
tako tihe so in temne.      Morda      je tudi on kdaj mislil  A
tistem hipu se je oglasilo;      morda      komaj deset korakov od  A
/ Od začetka bi se      morda      komu upiralo, če bi videl  A
jutro in ugasnile so.      Morda      je pravično, da leže še  A
svoj od začetka določeni,      morda      ne spoznani cilj; vse  A
kdaj kdo stopil na mizo;      morda      prvi dan, prvi večer;  A
iznenadeni, skoro prestrašeni.      Morda      smo spoznali takrat, da  A
spoznali takrat, da je lepa,      morda      smo začutili prvi utrip  A
morali živeti ... lepo je      morda      zunaj!“ je pomislil poet  A
se vrnila! ... Povrne se      morda      že nocoj, že jutri rano  A
hudobnimi očmi. ”Kaj      morda      vé?“ sem pomislil; nič  A
”To so mlade zgodbe ...      Morda      sem si izmislil vse to  A
bil; ali pijanec; ali      morda      človek, ki hodi za mano  A
in še nasmehnila se je      morda,      tako narahlo, da žalostne  A
še to noč, še to jutro      morda      so bili žalostni in objokani  A
samotnih gomil, samotnih,      morda      šele včeraj nasutih.Dvoje  A
neumnosti. Jaz sam bi govoril      morda      prav tako, če bi sedel  A
je bil že tako blizu -      morda      še samo šest ur, šest  A
tiho je bilo v Leševju;      morda      se je zdelo Francki tako  A
vaške gostilnice in je      morda      izgrešil pot.Francka je  A
Ali še dalje, Francka,      morda      v Ameriko, tam je življenje  A
ne moremo mu odreči ...“      Morda      se je zdelo notarju, da  A
nekaj je hotela reči,      morda      je čakala, da bi odgovoril  A
naj nikar ne misli, da      morda      stradam in da česa potrebujem  A
Mihovemu so se orosile oči. ”     Morda      se ne vidimo nikoli več  A
smehom. In tako se povrne,      morda      že kmalu, morda že čez  A
povrne, morda že kmalu,      morda      že čez mesec dni, na spomlad  A
mesec dni, na spomlad      morda.     Ne piše nič in smeje se  A
ostale suhe. Spomnil se je      morda,      kako je zaklical na pragu  A
Francka je izpregovorila: ”     Morda      se bosta srečala v mestu  A
nenadoma na ulicah!“ -      Morda      se bosta srečala v mestu  A
vesela; hodil bo Lojze,      morda      na večer, po ulicah, kjer  A
Ljubljano ... pozneje ... k očetu      morda,      če je tam ... o, ki je prav  A
človeka, ki bi ga ljubil ...      Morda      jo je obšel takrat resnično  A
resnično tisti globoki strah,      morda      ji je ležal samo na srcu  A
v svet in nič ne piše,      morda      se mu godi dobro, morda  A
morda se mu godi dobro,      morda      je na vse pozabil.Otresel  A
pozabil. Otresel se je      morda,      kakor da bi nikoli ne  A
pokleknila prednje in bi se      morda      usmilili; težje so bile  A
hodi po mestu, gleda      morda      po izložbah, kjer so kolači  A
Zaradi hišne, ki je      morda      razbila krožnik ... Kaj  A
farne cerkve, zazvonilo je      morda      mrliču, toda tako sladki  A
“ je zdihnila mati. ”     Morda      pride kakšen voz,“ je  A
strani prav do jarka. ”     Morda      naju vzamejo gor,“ je  A
in gledal, če ne zavije      morda      k njemu; pismonoša je  A
morali izgubiti. Pride      morda      danes ali jutri in mi  A
durim. Ni bilo upanje, ali      morda      je bila nezavedna želja  A
Če bi bil drugačen, bi      morda      imela še malo potrpljenja  A
lepe misli, ki je bilo      morda      še malo upanja v njih  A
prav take oči si imela,      morda      si bila še mlajša.Nesla  A
gledala je nazaj po ulici. ”     Morda      še pride, zamudil se je  A
ostanejo doma ... Tako si      morda      videl ljudstvo in tako  A
drugačna. Zgodilo se je      morda      čisto slučajno, da sem  A
življenje danes, me razveseli      morda      jutri ... Ako misliš, da  A
zdaj se vračam domov;      morda      se vidiva še kdaj.“   A
prišel samo umret, in      morda      se tako zgodi.“ Poslovili  A
posteljo sveta podoba,      morda      glavaKristusova, s trnjevo  A
prikotalilo Bog vedi odkod -      morda      se je bilo ob hudi uri  A
pred smrtjo, ali je bilo      morda      še bliže tistemu strašnemu  A
mislil ... za mlade noge bi      morda      še bila, a vi, - kaj si  A
najmanjši dvom, da bi jo      morda      varale, da bi se ne uresničile  A
drugačen kakor podnevi.      Morda      le zato, ker so bile oči  A
zagrnjen njih sladki sijaj,      morda      le zato, ker ni bilo mehkega  A
dobil hrušk in krhljev,      morda      še kozarec jabolčnika  A
izreči in ki bo napisana      morda      šele ob smrtni uri na  A
je zadnji večer, Anica;      morda      se ne vidiva nikdar več  A
od tega. Preteklo je      morda      že dvajset let, - ne spominjam  A
ali je lep, ali je grd;      morda      bi bil lep, če bi se sklanjal  A
zarisano vanje. Lep bi bil      morda      tudi, če bi se človek  A
”Prokleta!“      Morda      je bila kdaj lepa ženska  A
luči. Prišel je bil      morda      človek in se je razveselil  A
kdo v sobo, postal je      morda      celo in Metka je bila  A
strop je bil čudno obokan,      morda      so se vile stopnice nad  A
ležijo tam, pač sto let že      morda,      in nikoli niso videli  A
užili žarke sončne luči.      Morda      se priplazijo kdaj, ob  A
blizu -- samo še tri ure      morda!      Sanjala je kdaj, ob žalostnih  A
približalo, samo še tri ure      morda.     Tako jadrno hiti hrepenenje  A
mesto na obzorju, temno      morda      in neprijazno ...Poženi  A
in prijazna; v resnici      morda      ni bila tako bela in prijazna  A
je zardela v senca. ”     Morda      je spoznala, videla mi  A
spoznala, videla mi je      morda      v očeh ...“ Vzravnala  A
rož, razžaljen bi bil in      morda      bi jokal.“ ”Ali bi  A
”Ah, sanje!      Morda      pa je šel resnično skozi  A
premišljevala. -- Ali govori      morda      resnico?Kako bi drugače  A
Usmiljenje je v njenih očeh,      morda      je govorila resnico, morda  A
morda je govorila resnico,      morda      ne namerava ničesar hudobnega  A
hudobnega in tudi v srce mi      morda      ni videla!-- Tako se mi  A
je nekdo, kakšen znanec      morda;      čemu te je strah?“   A
vrnila k postelji. ”     Morda      je zdravnik?“ ”Ostani  A
Metka. ”Še ljubiti se      morda      ne spodobi!“ Čisto  A
dohajala. ”Ali si misli      morda,      da ji ubežim že zdaj?  A
ji ubežim že zdaj? Ali      morda      kaj sluti?“ Postala  A
postelji. Postelja bo      morda      še gorka in prevračal  A
iskat po kotih, gledat      morda      celo pod posteljo, v smrdljivo  A
Naposled, Bog vedi, pride      morda      celo gospa, rokavice na  A
razlito zastonj. --      Morda      je bil izpregovoril, ker  A
na prsih ... Hotela se je      morda      pobahati, ker ničesar  A
Legla bom, mislili bodo      morda,      da sem bolna, in me bodo  A
po izbi, izgubila se je      morda      in ni našla poti. Metka  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA