morda (2.201-2.300)

bilo! Pa vendar bi se	morda	dalo izhajati brez večerje	A
mi pač odprè? Ali bom	morda	videl že na vsakem obrazu	A
farovža onkraj hriba. Stoji	morda	ob vrtu in čaka, ne upa	A
življenje, z istim začetkom	morda	in z istim koncem kakor	A
bilo žalostno. ”Hanca,	morda	bi ne bil človek tako	A
poslavljala v dežju in blatu.	Morda	mi je težko, ker je sonce	A
omahljivec; ne zaupam si,	morda	zato ne, ker ne zaupam	A
izpod obrvi, postala je še	morda,	gledala za njima ter stresla	A
bi ga nazaj, še bi ga	morda	dosegel njen glas.	A
daleč na ono stran, je	morda	segel glas, poslednji	A
njenega srca. Postal je	morda	sredi gozda in poslušal	A
videle moje uboge oči?	Morda	si že tam, v dolini, kjer	A
gozd, tonil je mrak ...	Morda	je bil že zdavnaj premeril	A
postal je tam, stopil je	morda	v gostilnico, v farovž	A
zazibalo se ji je bilo	morda	pred očmi, senca je izginila	A
kmalu prikazale zvezde,	morda	bi jih že ugledal, če	A
/ Resnično se je bil	morda	pripeljal, na lahkem vozu	A
je smejal; videl jo je	morda	celo, ko je stala na hribu	A
prsih je sijala iz teme in	morda	je zamahnil z roko v pozdrav	A
se mi časih, da pridejo	morda	žalostni dnevi, da mi	A
... samo vrni se časih,	morda	samo za en dan ...Ne smeš	A
dnevu in zdelo bi se ti	morda,	zaupljivemu otroku, da	A
naposled klavrno zamislil ...	Morda	pojdem!...	A
bom vedel več besedice,	morda	se še tikala ne bova več	A
sanje ... Bledlo se mi je	morda	zares, od utrujenosti	A
Spati bi moral; zbudim se	morda	jutri in se zasmejem čudnim	A
njen pogled in bi zdaj	morda	ne bil tako vesel ...Lahko	A
njen glas. ”Zgodi se	morda	kdaj, Mate, da se povrneš	A
da se povrneš drugače ...	morda	se zgodi, da se ti potoži	A
... ”Zbogom, Mate --	morda	se še vidiva kdaj ...“	A
neprijazne misli, ki so bile	morda	skrite v njem, med nerazumljivimi	A
njiju oči, srečale so se	morda	njiju ustnice.”Povej mi	A
Šel je in nikoli se	morda	ne povrne več, ali nanjo	A
v oči, da bi zapazila	morda	pomilovalen pogled, škodoželjen	A
Hanca. ”Razsrdil bi se	morda,	če bi me ugledal nenadoma	A
je že na večer. Šel bi	morda	mimo, komaj da bi se ozrl	A
name to dekle!‘ bi si	morda	mislil.‚Govoril sem z	A
ne zameri mi, če sem te	morda	kaj razžalil!“ Hanca	A
besedami!“ Toda glej,	morda	mu je bil pogodi baš njen	A
njem in Mate, ki je bil	morda	navajen prej tanko žvrgolečih	A
godilo dobro na svetu ...	Morda	ni bila poštena ta želja	A
mudi? Same govorice so	morda	...“ ”Jaz bi rad, Hanca	A
bil spodaj!“ ”Učitelj	morda?	“ ”Makár!	A
zasvetile oči kakor nikoli. ”	Morda	se veselite prezgodaj	A
dotaknil moj pogled ...“ ”Zato	morda	...“ Oba sta umolknila	A
napraviš?“ ”Prav kmalu;	morda	že jutri, morda čez teden	A
kmalu; morda že jutri,	morda	čez teden dni, ne vem	A
pretegnem -- pozneje se bom	morda	tudi jaz z veseljem spominjal	A
bilo domov! ... Kdo ve,	morda	bi se odtrgal tudi jaz	A
iz vode mrtvo truplo,	morda	že z ostudno razglodanim	A
drugega nego gizdavost,	morda	samo še zadnji ostanek	A
od daleč, samo Mate je	morda	slišal tisti šum in pospešil	A
pogledal bi rad tja dol,	morda	samo od daleč, s hriba	A
pred menoj ... Še nocoj se	morda	odpravim!“ ”Prenagel	A
moško življenje. Pač mu je	morda	srce mehko, dramijo se	A
so se odkrili ljudje in	morda	je poslušal, se je začudil	A
berač v gosposko vežo.	Morda	ji je bilo komaj petindvajset	A
razlij svojo mladost!	Morda	pa še za oboje dobiš nespametnega	A
Vstani in pojdi!	Morda	srečaš na cesti koga,	A
in siroten, kakor si;	morda	se te usmili Bog, da ugledaš	A
mučeništva, ki so ga bili	morda	nekoč res pretrpeli, ali	A
bi se križ zamajal, bi	morda	padel; nabiralo se mu	A
bi se hladno ob ustih,	morda	bi zdrknilo par kapelj	A
bi šel stran, bi prišel	morda	ob istem času kdo pónj	A
je prihajal iz šole: ”	Morda	je zdajle vsa miza polna	A
nadalje in še nagloboko, bi	morda	razgrnili tako pokopališče	A
in pijem. Jokali bodo,	morda	bo tudi klečala pred njim	A
Če bi tega ne bilo, bi	morda	vendarle stopil malo tja	A
plotom ... tudi žena bi	morda	ne jokala preveč in otroci	A
jokajo, kriče in psujejo.	Morda	so se le privadili joku	A
doživim ob novem letu spet ...	morda	poslednjikrat ... Ampak	A
majhna in drobna; imela je	morda	že štirideset let, toda	A
globokih sencah ter sanjajo	morda	časih o soncu, ki je v	A
bogastva; toda nekoč,	morda	je že blizu tista ura	A
obenem, da udari nekoč,	morda	šele čez tisoč let - ah	A
ta živi plamen? Ali je	morda	zares - verno poslušaj	A
moje daljne pesmi; in	morda	bom takrat deležen tvojega	A
poslednje uboštvo? Kdo vé,	morda	sem si le kdaj ponevedoma	A
nad glavo? Ali pa si	morda	romal od rojstva, nikjer	A
že dnevi šteti; kaj ni	morda	že blizu tista grenka	A
torej vse tiste, ki bi	morda	rajši Jurčiča slavili	A
kamenit vojskovodja, ali pa	morda	učenjak, ali pa morda	A
morda učenjak, ali pa	morda	umetnik; stoji ter misli	A
domovina - ali, Bog vedi,	morda	so kje na svetu še lepši	A
ali, kdo bi prisegal,	morda	je tam kje onkraj morja	A
redka je ura, ne vrne se	morda,	izpijmo do dna!“ Srce	A
mi ni rodila kruha.	Morda	je dežela na svetu, ki	A
rekel, da vam jih dam ...	Morda;	bógve kakó se še napravi	A
in v glasu, ki je bil	morda	zaradi goste megle nenaraven	A
Koliko tednov, koliko dni?	Morda	že to noč ... Poznal sem	A
Molče se je okrenil;	morda	je bil užaljen. ”Ali	A
tu pa tam se mu je zdel	morda	porcelan nekoliko finejši	A
pričnè razumevati; kdo vé,	morda	bi prišel naposled v delavnico	A
nadnaravni megli, četudi je	morda	stvar sama ob sebi zeló	A
marsikaj, kar bi potrlo ali	morda	celó uničilo manj trdnega	A
ustavila krvoločno početje ...	Morda	pa bi se vse to ne zgodilo	A
se vse to ne zgodilo;	morda	bi dotični Emerencij,	A
priznan pisatelj, ki	morda	sam na sebi ni nikakov	A
njegovi nazori, -- ali	morda	zad za temi praznimi,	A
lahko vestjó poleg drugih,	morda	ravno nasprotnih opazk	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani