Med grobovi, med belimi spomeniki, med zelenimi gomilami -- sami veseli obrazi; še to noč, še to jutro morda so bili žalostni in objokani; zdaj je sijalo sonce in je posušilo vse solze; pod črnim pajčolanom so se smejale jasne oči.
Tam grobovi pozabljenih, iz temè v tem pokopanih; zgodnja trava je poganjala iz samotnih gomil, samotnih, morda šele včeraj nasutih. Dvoje delavcev je sedelo ob izkopani jami.