morda (2.001-2.100)

stopil in zdaj gleda,	morda	je del celo roko nad oči	A
Cerkovnik je zvonil sam,	morda	je šel pogledat gori in	A
je videl odprte duri.	Morda	ga je celo poklicalo,	A
izpregovoril in da bi potem	morda	sedla poleg njega v seno	A
si spal sinoči.« - Ali	morda	vendar kaj sluti? - je	A
sluti? - je pomislil. -	Morda	je kaj slišala, ko sem	A
še vse, kakor je bilo.	Morda	so duri še odprte, kakor	A
ostavil, tudi deska je	morda	še na istem mestu. Samo	A
slišala mati, ki je bila	morda	v veži. - Preko	A
zaklenil duri v zakristijo.	Morda	jih je že zaklenil, da	A
je spomnila, da se je	morda	zamudil kje v šoli, in	A
ji je na misel, da leži	morda	zelo bolan doma in da	A
časih plaho ozrl, kakor se	morda	ozre človek, ki bi rad	A
kar se mene tiče, bom	morda	napravil že nocoj ...To	A
tedne s tremi kronami? Vi	morda	veste, saj ste umetnik	A
šega je, tudi pravica	morda,	Bog bo že vedel.Ampak	A
ni naredil krivice!«	Morda	je seglo študentu sočutje	A
se ti ne dá prositi -	morda	bi še našli zate kot v	A
trdno njegovo zaupanje. »	Morda	je še dolga cesta, morda	A
Morda je še dolga cesta,	morda	so še težka pota, s kamenjem	A
nama bo godilo, Jernej!	Morda	se nama še pripeti, da	A
svojo mater je mislil	morda,	ki koprni po njem, pa	A
in ves truden, res bi	morda	ne dospel do cesarskega	A
nikoli ni videl in ki je	morda	kontrabantar in razbojnik	A
trinajst let ji je bilo	morda	šele, nad posteljo pa	A
rdečenosi, toda mlajši,	morda	njeni hčeri.Počasi je	A
molče podrhtevalo, trpelo	morda,	Bogvedi; živeli so tisti	A
podobah; izgubile so se	morda	sence od ljudi, ubežale	A
suha od mene, pa je imela	morda	že štirinajst let...Nekoč	A
Uboga mati!	Morda	je vzdihovala še na odru	A
upal komaj iz kletke.	Morda	je še ostalo kaj v tem	A
kaj v tem, v onem kotu,	morda	je samo čakalo, da bi	A
Oprostite, jaz nisem, kakor si	morda	mislite, človek brez manir	A
usmiljena roka, pride	morda	sam božji angel, kakor	A
vzdrami, zmračilo se je	morda,	pooblačilo se je morda	A
morda, pooblačilo se je	morda	nebo; pade mu na srce	A
plavih kodrih, ali odtrga	morda	zeleno mladiko iz žive	A
boljše, če bi... otrok bi	morda...	« Lojzka ni razumela	A
zaspano, pozno je že,	morda	že polnoči.Na postelji	A
da bi prinesla mesá in	morda	celó jabolk in orehov	A
Skrbela je in je delala,	morda	vso noč, svetilka je gorela	A
oči. In ko je delala,	morda	vso noč, je bilo njeno	A
in prosečim pogledom. »	Morda	se je samo šalila; zasmeje	A
v katero deželo. Tjà	morda,	kamor roma njeno hrepenenje	A
pride nenadoma, »po Božiču	morda,	po Veliki noči...«Ali ni	A
Zakaj ne umrje?« - »Jutri	morda...	Samo do nedelje še počakamo	A
problema. Govoril je	morda	samó zategadelj, da bi	A
množice v smrtnem strahu.	Morda	sem bil vzkriknil jaz	A
Vprašal sem ga, če ni	morda	že tudi sam imel opravila	A
več dóma! Pojdem daleč;	morda	so ljudje na oni strani	A
odtod, v Ameriko pojdem!	Morda	se povrnem še kdaj, morda	A
Morda se povrnem še kdaj,	morda	nikoli več!Ti pa si zapomni	A
ona sama, kakor je bila.	Morda	bi še prav ne bilo, če	A
moji spomini iz mladosti!	Morda	pravite, da niso lepi	A
rami ...“ Zamislil se je;	morda	je že videl tega zadnjega	A
kaj v hrib, vam povem	morda	še katero zgodbo; ali	A
le malo veselih dni.	Morda	so moje oči prezgodaj	A
prašen kanton ob cesti. ”	Morda	pride še kak voz, da prisedem	A
in sem takoj zaspal.	Morda	sem spal tri ure, ko sem	A
je ščemelo po ušesih -	morda	se je bila splašila ura	A
srce je bilo potrto. ”	Morda	bo v vozu boljše ... vsaj	A
je ne slišiva, pa bi jo	morda	začula, žalostno, vzdihujoče	A
vežo. ”Kar ostaniva,	morda	pojde mimo ta huda ura	A
njen pravi pomen in nauk.	Morda	se kdo drugi, takemu poslu	A
/ . / stran 199 . /	Morda	vpliva nanj, da dela časih	A
svojih rok in svoje duše.	Morda	uživamo neprestana sadove	A
visoke misli, ki so bile	morda	setev mogočnih dreves	A
je snoval svoje načrte.	Morda	so na tleh še sledovi	A
Domislil se je, da hodi	morda	v kolobarju.Zató se je	A
več, samo še v sanjah je	morda	hušknila mimo senca polnočnih	A
”Ni mogoče, Lejla! ...	Morda	si želi tvoje srce težke	A
velik in prostran in da so	morda	kraji, koder se ne vije	A
imel en goldinar v pesti;	morda	tudi samo eno krono.Bilo	A
še vse lahko pripeti!	Morda	bi bil prišel angel iz	A
pripovedujejo! Ali pa bi	morda	prišel blag človek --	A
in puntarji. ”Saj si	morda	slišal tam na tujem, da	A
da bi prestopili prag.	Morda	se me še spominjaš, kakor	A
ne v slabih stvareh ...	Morda	misliš, da so me pahnili	A
precej daleč od okna,	morda	na nočni mizi ob postelji	A
v tretjem nadstropju.	Morda	je odprto; ob prvem mraku	A
tistih časov so pretekla	morda	že tri leta. ”Ali ste	A
pritožujem se, Bog me varuj!	Morda	bi se pritoževal, če bi	A
pazno v obraz, če se ji	morda	ne zdi bedast in smešen	A
hočete drugega? ... Ah, vi	morda	mislite -- --; torej glejte	A
časih in poslušal, če ni	morda	utihnilo grgrajoče sopenje	A
telesce, nikomur poznano.	Morda	je bil Jure. Prišel	A
in hlev in je izginil.	Morda	je bil Jure. Nekoč	A
njem, se je razjokal.	Morda	je bil Jure. Ampak	A
fantovsko zavihane brke.	Morda	je nekoliko pretiraval	A
predno se je vzdramil -	morda	je sijalo zunaj že tisto	A
daljavi, kakor v sanjah.	Morda	ji je bilo že štirideset	A
dolini šentflorjanski in	morda	v vsej slovenski domovini	A
bi vedel, kaj počenja:	morda	kleči pred razpelom in	A
svojo in za mojo dušo;	morda	joka nad svojo mladostjo	A
skrite so njene misli,	morda	so nespodobne, morda celo	A
morda so nespodobne,	morda	celo zavratne!“ je mislil	A
nocoj, poslednjikrat si	morda	prišel, samo zato, da	A
Tudi v srcu je bilo	morda	spoznanje, toda še je	A
se je narahlo zazibal,	morda	se je bila zazibala tudi	A
ki jo je bila določila	morda	že na stopnicah. ”Težka	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani