ljudi (901-1.000)

jih bo pobil, iz koliko	ljudi	bo napravil pečenko?Streljanje	A
dovolj časa za alarmiranje	ljudi,	ko bi nalet opazili in	A
zagledal uniformirane	ljudi	in se napotil proti njim	A
hladnem vrtu; bil je prepoln	ljudi,	ki so se obnašali, kot	A
diskoteko na desetine	ljudi,	uniformiranci na eni,	A
kar hoče.« »Za stare	ljudi,	ki se opotekajo,« opominja	A
zdaj z onim. On pozna vse	ljudi,	ki prebivajo po dolini	A
prodajal svojo kožo za tuje	ljudi.	Na, pij!«	A
da zasleduje poštene	ljudi	kakor lovski pes.Zakaj	A
tuintam križajo cesto. Peš	ljudi	vidiš malo hoditi po cesti	A
zavest, da ne more med	ljudi,	da se mora skrivati in	A
nog, kar plula. Množica	ljudi	se je valila semintja	A
a kdo se meni za tuje	ljudi!	Poldne je zazvonilo; vse	A
potoži, kako primanjkuje	ljudi	za delo, ker noče nihče	A
vzdihne, vendar pridem do	ljudi,	in poskusi pot naravnost	A
tam. Škoda tako dobrih	ljudi	za tako pust kraj!‒ Tako	A
kite pleto za slamnike in	ljudi	opravljajo.Duhovne gospode	A
te hočejo dobiti. Tvoje	ljudi	sem malo potolažil, ker	A
kakorkoli podpiral take	ljudi,	katere zakon preganja	A
natlačeno polna in da je pol	ljudi	še zunaj stalo.In kako	A
prebivalci! Za majhne	ljudi	je narejena prostorna	A
človek je; morebiti rad	ljudi	opravlja.Kar pojdi, z	A
in osramotil pred vsemi	ljudi.	Po pravici trpim, pravi	A
brani Juri. »In kaj bi	ljudi	budil iz spanja!« »Nihče	A
ravno tako dobro kakor	ljudi.	Večkrat se prigodi, da	A
Jetika rada pobira mlade	ljudi.	Počakajmo še malo!«	A
fant je. Prav rdečih	ljudi	se prej prime bolezen	A
pa je polna prazničnih	ljudi,	in pomlajen skače stari	A
obračati. Bog ve, kakih	ljudi	je; kakor bi se jih sramoval	A
števila. Večerni hlad vabi	ljudi	iz zadahlih hiš; v gručah	A
veselje in pravi nagon	ljudi	ženiti in možiti, in tem	A
je dejal. »Boš ti stare	ljudi	učil?Ne bo dolgo, in govoril	A
kogarkoli izmed naših	ljudi	in morebiti prav mene	A
je imel krčmar za tuje	ljudi;	obe sta bili polni, in	A
Kaj hodite v take kraje	ljudi	streljat!Ampak, kar je	A
poznaš. Kaj bi se iz	ljudi	norca delal, če ni treba	A
se ti ne bo več ljubilo	ljudi	dražiti.« »Vi stočete	A
slivovko ni pijače za bolne	ljudi,	« je odločil Premec, iztrkal	A
se je vila dolga vrsta	ljudi	proti pokopališču, zakaj	A
pričakata še kaj znanih	ljudi.	»Ali ga vidiš?« je prijela	A
najstarejša, »in pusti	ljudi	pri miru!« Gašper je odgovoril	A
šel svojo pot, proč od	ljudi,	ki so se mu zdeli brez	A
pastorke, ker se je bala	ljudi	in govorjenja in da se	A
ne slišal več domačih	ljudi,	da bi ne gledal več domačih	A
nataknjen. Začel je opazovati	ljudi;	a čim bolj jih je opazoval	A
se bali, da boš začel	ljudi	iz cerkve metati, kakor	A
svoja dela. Ogibala se je	ljudi,	zagovarjala moža, če jo	A
luči, če je še za med	ljudi.	Spomnil se je tudi, da	A
dejal Tone, »delo za stare	ljudi.	Jaz jih imam samo za spomin	A
živali, ki še domačih	ljudi	ne puste na miru.»Ali	A
vsega dosti, rad pa skuša	ljudi,	ali so dobrega srca ali	A
kakor medved. Nepoštenih	ljudi	je povsod dosti. Ali hočeš	A
kakršno mora zdaj od drugih	ljudi	poslušati.Če ju dobro	A
drži rajši doma in svojih	ljudi.	Francetu pa se je zdelo	A
zabavljali čez poštene	ljudi.	« »Sram te bodi, Gašper	A
kako spoznava človek	ljudi,	tako imenovane poštenjake	A
kakšen je svet. Kdor pozna	ljudi,	ne more biti dobre volje	A
snega izpran kakor v srcih	ljudi	spomin nesrečnega človeka	A
sedi. Kaj pa zavaja	ljudi?	« Tisti večer fanta nista	A
Kaj pa poslušaš ti druge	ljudi?	Ali niso to tisti, ki so	A
Kdo pa posluša mirne	ljudi,	in naj se še tako modro	A
nepoznani pomešali med	ljudi	in doživeli tam kar že	A
jaz znam tudi prijeti	ljudi,	gospod župnik,« je poudarjal	A
Hrastju tisti dan točil.	Ljudi	se bo nateplo dosti, in	A
Mi pridemo povsod med	ljudi,	v gostilnici, pred cerkvijo	A
Janku, kako težko je naše	ljudi	vneti za skupno delo.	A
ni ga priklel Lomast.	Ljudi	je tudi to zabavalo.	A
veselja, kako bo preslepil	ljudi,	ki bodo mislili, da on	A
kakor dobri oče za svoje	ljudi.	Kako očetovsko sem vas	A
čutil vzvišenega nad te	ljudi,	ko je pa vedel, da bo	A
in se jezil, da ni več	ljudi,	in pazil, da se adjunkt	A
moja, kako malo poznaš	ljudi!	Pravega kritika nobena	A
ne pozna sveta in sodi	ljudi	po svojem soprogu. Ni	A
»Jaz zbal? Teh	ljudi?	Ravno ker se jih ne bojim	A
»Svoboda je za zrele	ljudi,	za možgane naroda.Ali	A
pravzaprav dušeslovec, da mora	ljudi	opazovati in proučevati	A
Bog ve. Ti ne poznaš teh	ljudi;	jaz jih.Zato sem jim tudi	A
Kdo bi se menil za take	ljudi!	Sploh, Ivan, meni se zdi	A
morali tistega, ki hujska	ljudi	proti oblastnikom.« Strnad	A
naznanil. Koliko je hudobnih	ljudi,	ki podtikajo tudi poštenjakom	A
takih stiskah zbežati med	ljudi,	v druščino, vzeti deset	A
dvajset let sreče, in kdor	ljudi	dobro sodi, jih ne pozna	A
pomislim, koliko nedolžnih	ljudi	pomrje na bojišču.Peljali	A
kjer je hodilo najmanj	ljudi	in kjer je bilo temnejše	A
z begom pogubim svoje	ljudi.	Tako se jih bodo morda	A
zdihnila žena. »Nedolžnih	ljudi	vendar ne streljajo, in	A
mu je zdelo pripraviti	ljudi	takoj za prihodnjo srečo	A
družabnik, se je začel ogibati	ljudi.	Hodil je zamišljen svoja	A
je poznala bolje domače	ljudi;	zamera pa je zadela njega	A
pa nalašč, da bi skušal	ljudi,	tako preprosto; in če	A
Ivanu, da prihaja več	ljudi	v gostilnico, zaradi brhke	A
jezila Urša, »ki ne pustiš	ljudi	pri miru!Še odkrival se	A
materine nasvete, govorice	ljudi	in razne neprilike.Potem	A
Strahopetnost. Krivičnih	ljudi	se je bal, svoje vesti	A
In bogve koliko drugih	ljudi	je tudi videlo njega in	A
Furlana? Svaril sicer on ni	ljudi	pred njim, ampak črtil	A
ne bo nadlegovala tujih	ljudi.	Petan, ki je slutil, da	A
skrbi in spravljal med	ljudi	modrost, kolikor se mu	A
grlo poženi! Pusti mlade	ljudi,	Gostič, da se naužijejo	A
preslepil že drugačne	ljudi.	Na postelji je bil; v zemljo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani