ljudi (1.301-1.400)

že take: semenj je bil,	ljudi	se je trlo po gostilni	A
Sama zavist jih je, teh	ljudi.	Podržajev Janko, Podržajev	A
zijalo«. »Da te ni sram	ljudi,	da te zdaj nosijo po jezikih	A
kaka stvar ‒ vse mogoče	ljudi	vprašajo in poslušajo	A
Ampak sodnik pozna svoje	ljudi,	ker živi med njimi.Če	A
naj gre malo ven med	ljudi,	da se razvedri.Saj je	A
proti hiši glasna gruča	ljudi	s svetilkami. Naprej je	A
očmi ne more iti mimo	ljudi	‒ kaj bodo deli!Pa je	A
poroki se je seveda trlo	ljudi,	gospod Kregar je v cerkvi	A
drugače! Instinkt vseh	ljudi	je enak, ali recimo, skoraj	A
stanovanje, kakor take	ljudi	noter, pa me je le preprosila	A
ne zlažem, gotovo sto	ljudi.	Zadnji so sedeli na stopnicah	A
zrak in da ne mara videti	ljudi.	Počasi so se odprle duri	A
zato, da se brani hudih	ljudi	in še hujših zverin: enkrat	A
ni premišljal ‒ mladih	ljudi	navada ni, da bi preudarjali	A
domu. Cesta je bila črna	ljudi,	vračajočih se iz gledališča	A
je bolj svetlo in več	ljudi.	Lahko je bil oblečen in	A
zadovoljen na kmetih, vajen	ljudi	in kraja, in žena je bila	A
luknjasti. »Sram me je	ljudi,	da veš!Tako varčujem in	A
kakšne so zdaj veselice!	Ljudi	se kar tare; človek bi	A
pri zidarjih ni za mlade	ljudi,	baraba postaneš.« »Kaj	A
hudobnosti brezvestnih	ljudi.	Tonček jo je bil medtem	A
tretja čaša zastonj! To bo	ljudi	spodbujalo k pitju; že	A
to, da se več ali manj	ljudi	zabava in da se zabava	A
zdrave, delavne, poštene	ljudi.	Če bo božja volja ‒ pomislite	A
vzgojenih in sposobnih	ljudi	bom dal narodu!Koliko	A
mesar sta jo vpričo vseh	ljudi	terjala za dolg ‒ kaka	A
stanovanje je preveliko za	ljudi,	ki tako tiče v dolgovih	A
streho! Prostora za osemsto	ljudi!	«In naštet je bil bogat	A
šotoru prostora za osemsto	ljudi,	seveda, položiti bi jih	A
polje. Takale nisi za med	ljudi,	samo za med gospodo.«	A
velikane, v vrvečo množico	ljudi,	vrišč od vseh plati mu	A
»Ali imaš kaj svojih	ljudi	tukaj?« Milan je odkimal	A
tako, kakor da si boljših	ljudi.	Uči se in ubogaj, to je	A
smrtnem strahu. Videl je	ljudi,	ki so postajali, otroke	A
je udarjala ob uho od	ljudi,	živali, mlina, narave	A
služil mestu, poznal vse	ljudi	in bil vsem znan, se je	A
pri trdil Kačar. »Takih	ljudi	ne trpim v svoji hiši	A
iščite je v svetu drugih	ljudi,	iščite jo v svoji ljubezni	A
stran 273 . / poznal svoje	ljudi	in vedel, da bo skraja	A
kazale, da smukne za gručo	ljudi	in poskusi uiti. Toda	A
pospešil koraka. Zdaj vpričo	ljudi	sta mu rasla pogum in	A
venomer mrmrajoč. Več in več	ljudi	je bilo na cesti, ob straneh	A
ceste se je pomešal med	ljudi.	Tudi prav, si je mislil	A
bilo sram na cesto med	ljudi,	molče je delala doma.	A
zanesla usoda v gnečo	ljudi,	nisem mogel ne naprej	A
Treba bo novih sposobnih	ljudi	‒ takih, ki znajo.Političnim	A
sebi rabelj. Na tisoče	ljudi	od blizu in daleč obeta	A
Čim bolj razmišljam	ljudi,	bolj se mi zde čudni in	A
poljudnega pouka za naše	ljudi	in morebiti kakega predavanja	A
naokoli zbere milijon	ljudi.	Če bi bil naš radio takšen	A
in madžarskih, pa naših	ljudi	tudi. Služili so mu zvečer	A
se mi, jubileji drugih	ljudi	mi ne store dobro.Drugi	A
morebiti še kaj drugih	ljudi,	ki so enako razpoloženi	A
klobuke. ‒ Poznal je vse	ljudi	‒ le za imena jim ni imel	A
bila notri gneča veselih	ljudi	in sem naletel tudi na	A
so vanj vsipali stare	ljudi,	tako rekoč škarte, na	A
Voronov mu je ime, in starih	ljudi	več ne melje, nego vzame	A
skliče shod zoper trezne	ljudi	in bi se na oklic takisto	A
najprej treba preroditi	ljudi,	potem šele se bo dala	A
Kar me ustavi gruča	ljudi,	suvereni narod je zastavljal	A
sedaj takšen red: polovica	ljudi	je umorjenih, zagonetno	A
dobro, kar je dobro za	ljudi,	in da je za pse potreben	A
dosti drugače kakor za	ljudi	opera.Sem takisto pripravljen	A
srečuješ teh pol in tričetrt	ljudi	z enakim poslom. Tobaka	A
okoli njih se zgrne črno	ljudi,	semenj gleda in se smeji	A
prepovedala ‒ braća pozna psiho	ljudi	‒ psiha ni hrvatska beseda	A
Bi tudi že radi poštene	ljudi	odirali?« je rohnel.»Vi	A
prodajalnico se je rinila gneča	ljudi,	ob strani je stal policijski	A
smotko: »Ná dudo!« Gneča	ljudi	pred prodajalnico je prasnila	A
stanovanja, ki zvabljajo	ljudi	semkaj, ampak zlasti to	A
ki je mogel z njo med	ljudi	‒ kako bo zdaj služil	A
kako težko je rešiti	ljudi	iz močvirja bede! Preteče	A
Takih konj in toliko	ljudi	ni na nobeni drugi njivi	A
skočim k cerkvi, ko ni več	ljudi.	Kaj bi me bilo sram!	A
obleko, da ne sme med	ljudi,	in po vsej vasi so v dolgih	A
sključena po poti ter puščala	ljudi,	ki so od začudenja obstajali	A
gore. Na kolodvorih hrup	ljudi,	nerazumljiva govorica	A
kakor brez volje, nič	ljudi,	samo živo blago, ki ga	A
da hitro prerival skozi	ljudi	na postajici, zasliši	A
koštrune, pse in piške in še	ljudi	povrhu!Le čakaj!«	A
kaj bo iz teh neolikanih	ljudi?	« Hudournik, ki ni bil	A
Ljubljani je gospodar v gneči	ljudi,	ki so vreli proti izhodu	A
bil kuža ves iznenaden:	ljudi	je kar mrgolelo, avtomobili	A
Hudournika se je nabral ograbek	ljudi,	ki so se mu hudomušno	A
Hitro se je izmotal iz	ljudi	in ves v sapi prigrmel	A
popolnoma odtrgani od	ljudi.	Njihovo modrost so hodili	A
krajev. In če ni bilo	ljudi,	so jih obiskovale celo	A
lastniki kopalnic, kjer so	ljudi	za plačilo okopali, jim	A
nekaj svojih obsojenih	ljudi.	Ti so izsekali gozdove	A
in poslala tjakaj svoje	ljudi,	kovače žebljarje. Ti so	A
dokazuje naselitev nemških	ljudi	v naše vasi. Vem, da vam	A
trda, prašna. Srečuješ	ljudi,	vozove, tudi poklicni	A
zlasti Gorenjci ljubili	ljudi	in zemljo, kjer so imeli	A
Ko je bil tu sam led,	ljudi	ni bilo.V kaki votlini	A
Polje je bilo tiho, brez	ljudi,	kajpak na praznik. Ko	A
ono ovco odloži. Večina	ljudi	se je uvrstila za vozom	A
ogledoval na njej vozove,	ljudi	in kričečo otročad. Začel	A
me je nejevolja mojih	ljudi	res bolela, sem omagal	A
Pri jezeru je bilo polno	ljudi.	Vsi lovci so se zbrali	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani