ljudi (1.401-1.500)

učila ljubiti Boga in	ljudi.	»Oj, moja babica!« veselo	A
vsi izprašujte stare	ljudi,	pastirje in drvarje: Kdo	A
Mnogo sem slišal doma od	ljudi,	marsikaj zvedel o narodnem	A
ustavljala. Pač pa vse	ljudi,	ki sva jih srečavala,	A
bila poučena o njem.	Ljudi	je hodilo po trgih in	A
Teci, teci v planino po	ljudi.	Vidiš, bukev me je stisnila	A
stavb, moritve krepkih	ljudi,	za delo pripravljenih	A
skrčiti silne milijone	ljudi,	zbranih in poučenih za	A
potrdilo pričevanje starih	ljudi,	da je bajtar že od nekdaj	A
do Crngroba in bo iskal	ljudi	in, kar jih bo našel,	A
proti spovednici. Več	ljudi	je stalo tamkaj.Nekdo	A
je vsa stisnjena celota	ljudi	zganila in dvignila glave	A
lestvi in srdito gledal med	ljudi,	ki so se smejali. »Sedaj	A
videla po dolini zbore	ljudi,	ki so vsi hiteli za istim	A
nastali vrtinci nemih	ljudi,	ki so topo zrli v daljno	A
tudi slišal blagrovanje	ljudi:	»Kaj se ti mara, Matic	A
kako ima prav ‒ zavoljo	ljudi.	»Saj res.	A
Po mestu je mrgolelo	ljudi.	Matic je prijel Ferjana	A
zavoljo France. Zavoljo	ljudi.	Vsako dlačico vidijo na	A
še enkrat obrekovanje	ljudi	in se ga zbala, a se takoj	A
hiše do hiše in zvabila	ljudi	k molitvi pred križem	A
hišami in ni srečaval	ljudi,	ki so se vračali s polja	A
vasjo, da se je ognil	ljudi,	ki so šli na hribček,	A
kjer je bilo natlačeno	ljudi	in pogovor samo o vojski	A
romalo popoldne vse polno	ljudi	k županu, da je bila gneča	A
zamrmral; »O ti Golgota naših	ljudi!	« Nato je Jančarica slovkovaje	A
Lahi kot jaz, pozna te	ljudi.	« In vsa družba se je zedinila	A
kaj drugega, kakor da	ljudi	plašijo!Zakuri z njimi	A
voznikov se ni menila za	ljudi.	Gugali so z glavami, kakor	A
bilo ‒ je drdral mimo	ljudi,	ki so kot okamneli stali	A
gruče pred hišami, nekaj	ljudi	se je porazkropilo proti	A
vnovič, naložil na voz	ljudi,	kar se je dalo, in gonil	A
videl, da je hudobija	ljudi	velika na zemlji, je bil	A
postava je, da ljubimo vse	ljudi.	Toda v postavi ni rečeno	A
postavi ni rečeno, da bi vse	ljudi	enako ljubili.In pastirjeva	A
v bajti vse popoldne.	Ljudi	jo je bilo sram, da si	A
sedela šestorica mladih	ljudi	na nizkih stolčkih, na	A
doma, na plunko godem,	ljudi	tolažim po svetu. Še nikoli	A
bi ne žrtvoval preveč	ljudi.	»Svetovit, vdahni mi modro	A
nebrzdana četa svobodnih	ljudi,	pijanih od zmage. Tedaj	A
starešine so klicali, gnali	ljudi	in jih tolkli. Vse je	A
okopih je mrgolelo golih	ljudi	z dvignjenimi sulicami	A
konjsko opravo. Toda	ljudi	s takimi nameni ni bilo	A
čakala, da bi dospela do	ljudi,	do hiš ali pa do ognjev	A
je pokal in kričal na	ljudi,	kljub temu so šli le počasi	A
zunaj jih objame vrvež	ljudi,	vse kriči, vse se peha	A
Bogovi vodijo korake	ljudi.	Svetovit sam mu je privel	A
misli. Proč je bilá od	ljudi,	ki so kričali na ulici	A
/ Dobodi zanesljive	ljudi!	Ko se stvar izvrši, pošlji	A
sprehajaj. Ogiblji se	ljudi,	nihče se ne bo menil za	A
ladjo. Na mostu je videl	ljudi,	ki so stopali iz tuje	A
za menoj, da premotite	ljudi.	Zakaj tukajšnji prefekt	A
vzhodu se je gnetla množica	ljudi	na obrežju. Ves Toper	A
in prefektu samemu ne.	Ljudi	je prignala radovednost	A
čeljustih. Zamamil si	ljudi	s sladkim jezikom, kakor	A
zmage razbesneli veletok	ljudi,	da je zemlja bobnela,	A
vojsko, razkropili med	ljudi.	Rogovi so hipoma utihnili	A
si izbere le najboljše	ljudi,	drugi naj se vrnejo na	A
obdarovan in čaščen od naših	ljudi!	« Išče jo dalje, se je	A
jo je silila, da poišče	ljudi,	se nasiti in poizve, kod	A
soncu in po krajini. »Do	ljudi	moram pred nočjo!Ne bojim	A
Slovene in Ante ter skličejo	ljudi	na maščevanje. Po zboru	A
noč in dan in prevažali	ljudi,	konje, živino, in brašno	A
tolpe, da je ostalo nekaj	ljudi	doma za varstvo čred,	A
/ Vsakdanje zmage so	ljudi	razgrele do besnosti.	A
preobložene šajke. Stotine	ljudi	se je borilo z valovi	A
mesta. Žal mu je bilo	ljudi.	Zato je poslal takoj v	A
skrivnostna iskra razbegnila med	ljudi.	»Samo zaradi nje,« se	A
hribe, ne prideš zlepa med	ljudi.	Ne grem, ne grem v Bukovje	A
prišla prvič taka med tuje	ljudi,	da bi rekli:Lej, kako	A
pravzaprav norčeval iz	ljudi,	ki so mu bili dobrotniki	A
čakal in se ni gnetel med	ljudi,	ki so vsi obenem tiščali	A
socialist in pohujšati vse	ljudi!	«Minki so se oči od navdušenja	A
jezno kriknil Smrekar med	ljudi.	»Kogá?	A
S težavo sta pomirila	ljudi,	da so se umaknili izpred	A
in gledal ponosno preko	ljudi.	Doma je hrupno	A
nimam ljubezni do teh	ljudi?	Kdo drug pa me drži v	A
potisnila Strniška. Fej, takih	ljudi!	« Jok je segel	A
čast, zavoljo zlobnih	ljudi	se je umaknil.Prav je	A
seveda - in trosila med	ljudi.	Prav ima!«	A
samotno cesto, ni bilo več	ljudi.	Njih hudobne besede so	A
spravimo s tem na tisoče	ljudi	ob kruh!Druge tisoče pa	A
kakor so boleli glasovi	ljudi,	ki so s prstom kazali	A
spanec je razodeval te	ljudi	‒ napolnilo sobo.Silvester	A
edina veriga, ki veže	ljudi,	da drže, kakor bi bilo	A
vprašanje: Kdo peha te	ljudi	na cesto? In nisem mogel	A
je po rani maši nateplo	ljudi,	da je za zajtrk pripravljena	A
Lucija sama ne hodi okrog	ljudi.	»Premehka je.	A
stopila k mrtvaškemu odru.	Ljudi,	ki so čuli ob mrliču,	A
da moram biti dobra,	ljudi	moram imeti rada in vedno	A
vseobsežni naklonjenosti do	ljudi.	Prav mogoče, da	A
korake. Razpoznavala sem	ljudi	in vsakršno dejanje in	A
pokvarjenosti in neumnosti vseh	ljudi	na svetu, zlasti pa svojega	A
vznemirja srce, da ne	ljudi	ne stvari ne vidiš več	A
do stropa ute, obrazi	ljudi	za mizo so bili v njih	A
ožarjene, na pol temne noge	ljudi	za mizo so v drobnem pesku	A
rastlin, živali, preprostih	ljudi	in otrok. Vseeno se	A
nikomur ne mudi. Tudi	ljudi	je veliko manj kakor v	A
kaj bo kdo hodil strašit	ljudi!	' Prisilil se je v varnejšo	A
nikdar videno jedro usode	ljudi,	ki so podnevi pregreti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani