k (1.501-1.600)

drugi bom hodil pit′,	k	tretji bom hodil si srce	A
svoj! Kak′ bom pel,	k′	sem se ujel! Poj, poj	A
moja! Kak bom pela,	k′	sem se ujela! Ujela sem	A
zaukal fantič pravi in šel	k	sosedi v vas. Po vodi	A
da pride mesec zlat,	k	men′ vas′vat. Preljubi	A
Edinost, sreča, sprava	k	nam naj nazaj se vrnejo	A
Naj zvonovi mi pojo, ko	k	pogrebu me neso. V grobu	A
zelenem cvete, pride tja	k	roži veselo dekle, rože	A
le-tu vam zdej povejm,	k′	nej znanu vsem l′dejm	A
povej od žličnega gradü,	k′	je tam per sklejdneki	A
je biv zarejs poprejd,	k′	nej tacih b′lu l′di, de	A
Kako bom s′jalo sonce	k′	sem zmeraj žalostno!«	A
veseli spet prišli so	k	nam; kak′ žvrgolijo, tebe	A
žvrgole, žarkov se vesele,	k	nebu lete. Sonce čez hribček	A
čas je preč. »Hčerka,	k	meni sedi, ljuba hčerka	A
pa pravi: »Jaz pojdem	k	ljub′ci v vas. Jo rajtam	A
mlad. »Oj, fantič, pridi	k	meni, sem sama, sama jaz	A
doma, oj, fantič, pridi	k	meni, sem sama jaz doma	A
doma.« Jaz bi že prišel	k	tebi, pa se, pa se bojim	A
zaspat′, jaz bi že prišel	k	tebi, pa se bojim zaspat	A
tam je dost′ fantičev,	k′	se za nas vojskujejo,	A
se za nas vojskujejo,	k′	se za nas vojskujejo.	A
strahu tedaj in zaupno	k	meni pridi v naročaj!	A
drag mi nate je spomin,	k	tebi se srce obrača sred	A
Treba ni, treba ni	k	ljub′ci moji v vas iti	A
Prelepa je cvancgar′ca,	k′	tak lepo žvenklja, še	A
žvenklja, še lepši je dekle,	k′	me rada ima. Gorjanska	A
razveseli, jaz grem pa	k	svoj′ ljubici v vas, zavriskam	A
veleva srce, jaz grem pa	k	svoj′ ljubici v vas, zavriskam	A
duša, telo, saj mene več	k	tebi ne bo! Žabe svatbo	A
cesta brez tira 70 Pa sem	k	ji prišo 71 Pa ti krota	A
si le sam! Bi ti hodil	k	men′ vas, bi mi delal	A
pojo, nemara preljubo	k	pogrebu neso. Pa če jo	A
»Pomlad že prišla bo,	k′	tebe na svet′ ne bo, k	A
tebe na svet′ ne bo,	k′	te bodo djali v to črno	A
sem za kratek čas hodil	k	ljubci v vas, ji prepeval	A
tica milo poje, tebe	k	njemu zove!« [ Poljane	A
meni so dale ga Kranjice,	k′	so pa vseh deklet kraljice	A
gaz, kdar hod′ ponoči	k	meni v vas; de b′ svetil	A
kakšen je bil ta jager,	k′	je s puško v jamo padel	A
bo! Zajčki so skakali,	k′	so jagra pokopali: uju	A
v cerkev peljejo, mene	k	pogrebu nesejo; ko tebi	A
temna noč, da bi ne blo mi	k	ljubici moč. Če je svetlejši	A
če je temnejši, pred	k	nji smem. Pred kamrco	A
/ stran 71 . / Pa sem	k	ji prišo Pa sem k ji prišo	A
sem k ji prišo Pa sem	k	ji prišo, pa mi je dala	A
žvižgaj ali poj, saj prideš	k	meni v vas nocoj! Prišel	A
osemnajst let, cesar me hoče	k	soldatom imet. Kako bom	A
imet. Kako bom soldat,	k′	sem pobič premlad, k′	A
k′ sem pobič premlad,	k′	ne morem še puške držat	A
objame, v postljo gorko	k	sebi ga vzame: Srečen	A
le-ta veseva garlca.	K	vana nam puaja, žvrgoli	A
le-ta veseva kukuca.	K	vana nam puaja, žvrgoli	A
ta veseva prepeličca.	K	vana nam puaja, žvrgoli	A
vesela Sem lahko vesela,	k′	bo jutri nedela, ker bo	A
Anton, mojga fanta patron:	k′	bom videla ga, preljubga	A
videla ga, preljubga mojga,	k′	bo svečke prižigal, pa	A
Kako bom sjalo sonce,	k′	sem vedno žalostno? Sonce	A
Bi kmal′ me bli tepli	k′	spustila sem smeh. [ Tržič	A
Škrjanč′k poja, žvrgoli,	k′	se belga dneva veseli	A
plačüvati: »Ja vas idem	k	sodci tožit.« »Dobro jütro	A
ne sneg vetrova piščal	k	tlom poleže vso zimsko	A
obrnjeni Pravkar urezani	K	njej že pade naslednja	A
me lasa. Ko me sili	k	tlom in z mokrimi biči	A
stran 44 . / ME VLEČE	k	mlakam in živemu blatu	A
mlakam in živemu blatu.	K	ovdovelim nabrežjem.	A
vesolje in se prilepim	k	neki zvezdi Vedno k neki	A
prilepim k neki zvezdi Vedno	k	neki zvezdi Pritajeni	A
/ zdrsnjene od mene /	k	tebi).Drugič je spet sublimna	A
sublimna in se obrača	k	naravi (Imam te rada	A
trenutki / drobci« (	K	pesmim Sonje Votolen)	A
KAVA Ta vonj! Kako me	k	njemu vleče, kako me mami	A
in občutka sreče zopet	k	njemu vodi opoteče. Črna	A
v nasmeh. Ne stiskaj	k	sebi teh osamljenih dlani	A
prihaja, le njega še ni!	K	jutru drvi mu ta noč nezadržno	A
vame, kadar huda žeja te	k	izviru napodi, kje se	A
se je kar sama nagibala	k	ustnicam. Prestrašene	A
dokler ne priviješ me	k	sebi v objem. Še nisi	A
leži, roke izteguje, si	k	meni želi ‒ Brž sežem	A
se ljubezen, ne morem	k	drugemu je preseliti,	A
čigav se angel varuh	k	meni skloni? Kot Pesem	A
me doletel na poti bo	k	astralnemu evnuhu. Molčečega	A
mojbog, pozabljam, koga	k	sebi kličem skoz mrki	A
mrki žlambor telestihov	k	vzduhu, kateremu pripadam	A
zvezdnati opravi prisede	k	mizi in v objem od dneva	A
razdeni. Prenagljeno se	k	tujcem poravna. Sem z	A
mi čarodej, ponesem si	k	obrazu staro pečo, v prijemu	A
martrno povoj, privezan	k	sulici ali na kopje.	A
povedal, čigav kupec se	k	meni poravna, kot da bi	A
srca so dvignjene roke	k	rečem, potuhnjenim v prežeči	A
polzi ob čolnih jajčastih	k	beljaku, ki je krstilnica	A
črede izpeljane v temo in	k	zdomskemu drevesu oskruni	A
nasmejane. Kaj jih je	k	njemu, božje, napotilo	A
žeje? Grem neutegoma	k	razblaženim. Me prireditelj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani