LJUBEZEN DO TEBE Ko noč si zaželi, ne dati dnevu več prostora in ne pustiti soncu vziti, le premakniti se spet mora in tam spet želje potešiti, kjer vse pripravljeno jo znova sprejme v topli svoj objem, da izpolni pričakovanja nova. Ko porodi do tebe se ljubezen, ne morem k drugemu je preseliti, ona hoče z roso svojega nastanka vedno znova se umiti. Kaj, če mi razum prisega, da iz objema njenega uiti je treba daleč, daleč proč, da nehala te bom ljubiti, če ona noče sebe z drugimi deliti, ne pozabiti in ne drugega izbrati!