bodo (3.301-3.400)

odru. ”Tja glej ... koj se	bodo	prikazala bedra!“	A
šli; še njih sence te ne	bodo	spoznale!To so tvoje bolesti	A
Kamor boš pogledal, te	bodo	očitajoč pozdravljali	A
pozdravljali, koder boš hodil, te	bodo	nemi srečavali; ob glasnih	A
srečavali; ob glasnih urah	bodo	nenadoma potrkali na duri	A
boš plah utihnil; prišli	bodo	v sanjah, da se boš plah	A
počasi gredo, ali mirni	bodo	stali pred svojim sodnikom	A
tolažil, samo nate se	bodo	opirali.Ti sam boš njihova	A
trepetala. ”Samo nate se	bodo	opirali ...“ Fran je	A
mu glej tako v lica, pa	bodo	nazadnje zares rumena	A
Kadar se to zgodi, se	bodo	odprle najine oči in najino	A
plemenitaša: zazvonili	bodo	mrtvaški zvonovi, zapeli	A
mrtvaški zvonovi, zapeli	bodo	mizerere: »Danes in nikoli	A
nikoli več!« - in razbili	bodo	ščit... Izpraznjena	A
pisma, da jih nekoč, ko	bodo	večeri dolgi in noči brez	A
slišijo več in te nikoli ne	bodo	slišali, ki so željni	A
drugi naj gledajo, kako	bodo	opravili ...In kaj morem	A
bolj spodobno! Ljudje	bodo	res ugibali, šepetali	A
ko pojdejo k maši, jo	bodo	videli vsi, pa poreko	A
da bi te sčasoma, kadar	bodo	pozabljeni ponesrečeni	A
Ali jih ni mnogo, ki se	bodo	jezili nad mano zaradi	A
Mnogo jih je, ki se	bodo	jezili, zakaj ljudjé so	A
sam ga bom zložil, moje	bodo	besede, zato da jih bo	A
tudi pevcev poišči, da mu	bodo	zapeli na grobu, sam pa	A
kadar me pozove Bog, ne	bodo	peli.Tako pa pride potepuh	A
sto in dvesto letih ne	bodo	preglodali črvi!Lepo jo	A
trdne žeblje, tako da	bodo	držali kakor smrt!... Ne	A
palec drug od drugega naj	bodo	žeblji ... in krepko zabijte	A
Žarki spomladanskega sonca	bodo	v šumečih potokih lili	A
kaplja. Svetlo preprogo	bodo	tkali podleski in zvončki	A
in vijolice, tkali jo	bodo	zase, ne zanj.Senice,	A
ščinkovci in škrjanci	bodo	čivkali, vriskali in prepevali	A
in nekaj takih, ki šele	bodo.	Govorili so hitro, skokoma	A
Ob delavniku pijo, ne	bodo	ga imeli za praznik!«	A
/ . / stran 29 . / pa	bodo	tuji ljudje.Na cesto kaplje	A
najini roki, nikoli se ne	bodo	združile najine ustnice	A
in že prihodnjo noč se	bodo	združile najine ustnice	A
tista slastna jedila, ki	bodo	nocoj polnila te gosposke	A
stran 80 . / le solze ga	bodo	napajale; ne bo se zasvetil	A
bo pokorila suša in vam	bodo	povodnji pokončávale poljá	A
pretégnjeni, tudi tebe ne	bodo	izvolili jednoglasno!	A
nikoli rodilo, in hoje se	bodo	posušile v tistih gozdih	A
spomladanski veter, ko si	bodo	obrazi enaki v veselju	A
ne v bridkosti, ko se	bodo	ljudje pozdravljali s	A
nekaj, vsaj nekaj; ki	bodo	dočakali tisto blagoslovljeno	A
sijajno daljavo, v sanje, ki	bodo	mahoma resnica. Najvišja	A
upala, koščena in da se	bodo	morda že čez dve leti	A
prepričanju in prigovarjali ti	bodo	čisto resno, da ne pišeš	A
velik pozlačen groš ti	bodo	postavili na grob in bodo	A
bodo postavili na grob in	bodo	zapisali: ”Vse je bil	A
bova gledala nanje, ne	bodo	ugasnile.“ Še zdaj	A
trudni popotnik! - Tako	bodo	govorili, jaz pa jih bom	A
njena roka in njene oči me	bodo	tolažile: Saj vem, da	A
in kakor nekdaj se ti	bodo	klanjale častitljive pleše	A
častitljive pleše in oči se	bodo	povešale pod tvojimi milostnimi	A
kuhajte žganje, da ne	bodo	gostje godrnjali!Že jih	A
neopazno, a nekega jutra	bodo	prišli, in moje oči bodo	A
bodo prišli, in moje oči	bodo	steklene ... Oblekel	A
pojutrišnjem ležem, in nato	bodo	tekla leta ... leto za letom	A
poleg postelje, da ti	bodo	lica ohlapela.Ti boš stala	A
prsih sta poslušala, kdaj	bodo	izgrgrala moja pljuča	A
in pod mojimi očmi se	bodo	igrali svetli svetovi	A
hišo, tik pred pragom mu	bodo	padli iz pesti; odprl	A
usta z dlanjo in bankovci	bodo	padli ... Šrangar ve natanko	A
ukvarjam z njim? Zdaj	bodo	vsi vedeli in pričali	A
njegovim denarjem. Dejali	bodo,	da sem še v vežo letel	A
ozrl name, še kamenje	bodo	metali za menoj, pljuvali	A
metali za menoj, pljuvali	bodo	name tisti, ki so mi segali	A
sodniku in rablju, oni pa	bodo	Bogu odgovarjali!“	A
od njih in odpustili mi	bodo,	če sem jih žalil!“ je	A
se kdaj pozneje ... Tekle	bodo	solze, pa naj teko zdaj	A
dolge, dolge poti in kako	bodo	hodili, ko se že bliža	A
da pridem póte in da te	bodo	položile nevidneroke upanja	A
brlogu na tleh in me ne	bodo	hoteli zagrebsti.Če bo	A
Ne kričite, mati, da ne	bodo	slišali ljudjé!“ Mati	A
poročni dan. Cvetice	bodo	ovenele.Čez teden dni	A
ugleda med ljudmi in rajši	bodo	naročevali pri njem ...	A
»Razumem - pa saj ne	bodo	nič opravili!Če se blamirajo	A
še dvesto let in zapeli	bodo	mrtvaški zvonovi od juga	A
še videl svet; zdaj, ko	bodo	dejanja moja moji verzi	A
ti čaja.« Umorili me	bodo	s čajem in z ljubeznijo	A
»Že zaradi pisave jih	bodo	boljše plačali.Verzi stoje	A
vstal ... še en dan, pa mi	bodo	svetili ... in še en dan	A
potrkavalo na okvir, da	bodo	gostje postrani gledali	A
ne bo klenknila; in ko	bodo	odprte nastežaj, bo stopil	A
oči v dlani. ”Morda	bodo	že jutri gledali smrt	A
vzdigne v naročje ... Morda	bodo	okusili hude bolečine	A
gledal smrti, kakor jo	bodo	gledali vriskajoči fantje	A
kakor še ne morem, takrat	bodo	zmerjali kakor pijanci	A
je drugačna!“ ”Zato mi	bodo	drugače sodili.“ ”Tisto	A
glej, da se ti solze ne	bodo	poznale!“ Ko je stal	A
postaviti znamenja. Ustna	bodo	kmalu obnemela, komaj	A
še mlade in njene oči	bodo	razumnejše: velike, mirne	A
in resne oči? Ozrle se	bodo	nanj, nanj nesrečnega	A
zapuščenega, ozrle se	bodo	mirno nanj ter se mirno	A
rokami: v življenja boju se	bodo	utopila, izginila bodo	A
bodo utopila, izginila	bodo	brez sledu in, roko na	A
”Nič se ne boj, ti ne	bodo	nič naredili.“ Soba	A
bosta in prijazni, če ju	bodo	uredile tvoje roke!Tam	A
smeh bo povsod in povsod	bodo	tvoje vesele oči, sama	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani