bodo (3.101-3.200)

oblečene, gosposke besede se	bodo	izprehajale pod soncem	A
Dajte mi kruha! - Ozrle se	bodo	nate usmiljene oči Matere	A
napravilo ... Ljudjé so dobri in	bodo	radi pomagali bolnemu	A
mrzličen. ”Seveda vam	bodo	pomagali,“ oglasil se	A
podobnega in iskali te	bodo	z revolverji po najskritejših	A
nadstropjih in po kletéh; čakali	bodo	nate s palicami v rokah	A
na trgu; po vseh listih	bodo	metali nate različne mineralije	A
Nevesele, hrome in nadležne	bodo	romale naposled po pustih	A
jih naše oči nikoli ne	bodo	gledale. Zgodilo pa	A
žalostna in tudi moje sanje	bodo	vesele!“ ”Lahko noč	A
naglas, Ivanka, drugače	bodo	zajokali vsi in tako pridem	A
stran 190 . / ”Še bolj	bodo	jokavi ob takem vremenu	A
pomislila. ”Skozi okno	bodo	gledali: tam hodi zdaj	A
osorno, le besedo reci, pa	bodo	solze v očeh!“ In ko	A
sedem let skrbi ... minila	bodo!	“ Marta se je ozrla	A
hiti, prezgodaj ti ga	bodo	naložili!“ Marto je	A
zakaj bi ne dveh? Stroški	bodo	manjši, radost pa bo dvojna	A
še tako pošten in naj	bodo	tvoje misli še tako velike	A
stran 309 . / katero mi	bodo	vbijali v glavo drugi	A
sklenjene mrzle roke se	bodo	oklepale svetega razpela	A
in venec iz belih rož	bodo	ovili okrog tvojega čela	A
oznanjevalke mojih trenotkov, se	bodo	spojile v eno.Vse moje	A
prešibke noge nikoli ne	bodo	dosegle. Vsak trenotek	A
vedo, da je nikoli ne	bodo	ugledali ...Bolnik sovraži	A
Prišel bo slavni dan, ko te	bodo	vsi spoznali, tebe in	A
tistimi besedami, s katerimi	bodo	drugi tebe zatajevali	A
že čisto uverjeni, da	bodo	letali po zraku, pa smo	A
stražnika in njegove oči, ki	bodo	polne mrzlega zaničevanja	A
oder leseno Urško, pa	bodo	ploskali), zdaj pa da	A
ki jih nebesa nikoli ne	bodo	slišala: ”O Gospod, saj	A
skupaj, ne maram jih! - Naj	bodo	vijolice v prvem pismu	A
telesom. ”Koliko jih	bodo	pa še sklicali?Kaj jih	A
so bili, jedó, pijó in	bodo	umrli.Ali je tudi v njih	A
še hujšo. In takisto	bodo	ravnali njegovi otroci	A
ki se je bojé; in kmalu	bodo	spet na zemlji in bodo	A
bodo spet na zemlji in	bodo	smrčali!“-	A
ozaljšano dvorano, kjer se	bodo	v vročem, težkem vzduhu	A
in šele tvoje noge ga	bodo	blagoslovile!“ ”In	A
lepo kakor si, in vsi se	bodo	začudili.Bolj boš moja	A
pri vas, četudi vas ne	bodo	videle moje oči.“	A
Drugače bo takrat, ko	bodo	hodili vsi trije v prazniških	A
bo on, nikoli več ga ne	bodo	videle moje oči in vendar	A
šumenje iz cerkve. ”Nocoj	bodo	gorele sveče, kakor nikoli	A
župnika in prestavili vas	bodo.	Pustite torej ljudstvo	A
ali dva in tako umazane	bodo,	kakor so vse na svetu	A
in zmerom zase, drugi	bodo	že opravili po svoje.	A
vendar nekaj in kadar	bodo	- to se bo pač zgodilo	A
nerodnost! Kaj mislite, da	bodo	tihi, če jih zmerjate	A
ali res mislite, da se	bodo,	ljudje, to se pravi, da	A
se bo to končalo? Ali	bodo	zmagali stari ali mladi	A
morda ostal in rodila se	bodo	resna nasprotstva in nasprotstva	A
smehljal. ”Prestavili me	bodo,	to je vsa bridkost!Spoznal	A
slabotne, brezkrvne roke	bodo	visele navzdol in nič	A
zmerom! Naučili se itak ne	bodo	nič, ker so preneumni	A
preneumni, ampak vsaj strah	bodo	dobili pred palico!-	A
Čakaj vsaj, ušivec, da	bodo	hruške zrele!Te že poznam	A
morda pa jih ne bo! Morda	bodo	živeli, morda bodo poginili	A
Morda bodo živeli, morda	bodo	poginili!- O ti prokleti	A
miren boš, njene solze te	bodo	manj pekle in tvoje trpljenje	A
kmalu pride čas, ko mi	bodo	hvaležni in me bodo imeli	A
mi bodo hvaležni in me	bodo	imeli radi!- Dokler se	A
zato me imajo radi in	bodo	jokali po meni!- Pa ste	A
po tej mirni vodi - kam	bodo	zanesli valovi vas, kam	A
sonca in njegove noge	bodo	stopale neokretno po svobodni	A
vojski in o vojskah, ki se	bodo	skoro gotovo vnele že	A
se vzdignil ... ”Kam me	bodo	zanesli valovi?Kaj bo	A
je navadil nanjo - kaj	bodo	te oči, izpremenjene v	A
”Ne! ... Ne	bodo	me speljali!Otroke imam	A
To se vse izve ... pisali	bodo	kmalu!Pride kmet z gorjačo	A
Ata, prav do ust ... da ne	bodo	slišali mama!“ Kačur	A
rozine iz potice, da jih	bodo	ponoči pastirji nosili	A
boš jih videl, Marko, ko	bodo	umirali pod tvojimi težkimi	A
smejal se jim boš, Luka, ko	bodo	preklinjali tvoje ime	A
iztegnil proti meni, ko	bodo	široko odprte oči belo	A
jo poljubim takrat, ko	bodo	te ustnice od groze trepetale	A
groze trepetale in se	bodo	bele roke plaho razklenile	A
mi omahnile. ”Križi	bodo	razpali in strohneli na	A
gomilah in suvali jih	bodo	v stran in pometali za	A
pometali za zid.“ ”Rože	bodo	usahnile in ne bo ga več	A
grobove.“ ”Razkopavali	bodo	naše grobove in dramili	A
jim čudil. ”Plačila ne	bodo	želi ne na tem, ne na	A
motovilo! Motovili, da	bodo	poklekali in omedlevali	A
vnebovpijoče grehe, ”ki ne	bodo	odpuščeni ne na tem in	A
boš tolike strahote, da	bodo	ljudje najprej tebe kamenjali	A
tistega dne, ko se mi	bodo	zagabile ženske in se	A
tiste ideje nikoli ne	bodo	uresničile in da pojdemo	A
odeje. Ob njegovi krsti pa	bodo	kleli pogrebci nad slabim	A
kadar nas ne bo več, ga	bodo	vlekli naši otroci in	A
nekoč skopní ta sneg,	bodo	gole kostí pričale o življenju	A
vrtincu življenja in ljudje	bodo	gledali nate ... To ni težko	A
taka gnusna golazen in ki	bodo	zaradi tega jutri ali	A
breznov sneg in izginili	bodo.	Krščanska skromnost jim	A
so jo bogve kam ... kaj	bodo	napravili z njo?Kaj bodo	A
bodo napravili z njo? Kaj	bodo	napravili iz njenih lepih	A
jim je že dolgčas, te	bodo	veselo pozdravile ... Kako	A
je ozdravilo spoznanje,	bodo	gledale paradiž. Tako	A
luč, ki je oči nikoli ne	bodo	ugledale ...Umrl je pod	A
njen obraz, samo roke	bodo	sklenjene in se bodo oklepale	A
roke bodo sklenjene in se	bodo	oklepale razpela ...“	A
Zajokaj, tiho, samo da	bodo	lica vztrepetala!Reci	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani