bodo (3.001-3.100)

blazinice pod mojo glavo	bodo	čute moje solzé ... Kajti	A
Kajti njegova ustna se ne	bodo	dotaknila mojega obraza	A
obraza in njegove roké ne	bodo	objele mojega telesa	A
njegova senca. Ledene kaplje	bodo	padale na moje srce, kaplja	A
prebrisan: zdaj ga ne	bodo	spodili, zdaj mu ne bodo	A
bodo spodili, zdaj mu ne	bodo	zaloputnili vrat pred	A
minilo je; nikoli več ne	bodo	očitno imenovali mojega	A
jih ... nobenega imena ne	bodo	izpregovorila moja usta	A
Kar so usta govorila,	bodo	razložile oči ...“ Prišla	A
svoje oči; po moji sobi ne	bodo	šumeli več koraki davno	A
pojde tako naprej, kaj si	bodo	mislili ljudje o meni	A
stol in drugega nič... Ali	bodo	duri zaškripale?On se	A
no, nikar se ne boj, ne	bodo	te pojedli!Pa vsaj besedo	A
pozdravi jih, zato da	bodo	slišali, da imaš človeški	A
beračili in kradli, kadar se	bodo	vaši stari od napuha razleteli	A
glavo. ”Da ljudje ne	bodo	brusili jezikov!“ Jure	A
čednosti velike, kako velike	bodo	šele jutri!“ Sladko	A
tisti zadnji uri, ko se	bodo	odprle vse duri nastežaj	A
časa? Dosti časa je ... ne	bodo	ga gnali in sodili, siromaka	A
si meni povedal, pa te	bodo	uklenili in gnali!“	A
žalost v srce. ”Tudi ne	bodo	videli, kadar se prikaže	A
krčma bo polna, prepevali	bodo	in bodo veseli.“ Tisto	A
polna, prepevali bodo in	bodo	veseli.“ Tisto nedeljo	A
pomislili na tiste, ki	bodo	nekoč dedovali sramoto	A
sramoto in revščino ter	bodo	preklinjali svoje očete	A
gledal je in mislil, kako	bodo	rodile in koliko bodo	A
bodo rodile in koliko	bodo	dale.Zdaj pa se je ozrl	A
pod trhlo streho; tako	bodo	vriskali, dokler ne izpregledajo	A
kruha in mesa, da ne	bodo	gostje lačni in žejni	A
Kišot, sem mislil, da	bodo	ljudjé slišali mojo besedo	A
slišali mojo besedo in da jo	bodo	razumeli.Toda niso je	A
grenkobe, daj zlat dar, da	bodo	videli, kako si bogat	A
svoje korake in kmalu	bodo	zasijale zasluge dalekovidno	A
tiste ideje nikoli ne	bodo	uresničile in da pojdemo	A
slutil, to ste vi videli in	bodo	spoznali, ki pridejo za	A
in spomenika samega ne	bodo	pustili pri miru.Toda	A
”Vremena Kranjcem	bodo	se zjasnila, jim lepše	A
kmet na ulici. ”Jutri	bodo	nesli mater ... tudi očeta	A
nesli mater ... tudi očeta	bodo	nesli ... in izba bo prazna	A
v izbo. ”Med kosilom	bodo	molčali!“ se je tolažil	A
in tudi križali te ne	bodo,	ampak resnično ti povem	A
bo, da tvoji čevlji ne	bodo	zakrpani.Ali gleda tvoja	A
gospoda Valentina in kmalu	bodo	mene in potem Petra Novljana	A
neusmiljen bo njen obraz, ne	bodo	ti več žarele njene oči	A
lahko pobijem in ostali mi	bodo	lizali roké...To je njih	A
marmorja in po zidovju se	bodo	vile rože iz suhega zlatá	A
stopil preko tega praga, mu	bodo	objeli dušo čudoviti vonji	A
ljubezni in tvojem zaupanju	bodo	živeli vsi, ki so bili	A
umrl! Zgodilo se bo, da	bodo	v onih, ki jih še ni,	A
lepši in močnejši! Spet	bodo	prižgane sveče in čez	A
in čez hribe in doline	bodo	peli zvonovi, klicali	A
niso minili in nikoli ne	bodo;	razloček je le ta, da	A
pojdem! ”Razpravljala se	bodo	razna dnevna vprašanja	A
ga čez hrib, da se mu	bodo	opletala okoli bokov dolga	A
vasi in poprašuj, še tebe	bodo	gledali postrani!“	A
kadar se povrneš, se ti	bodo	odkrivali.Tako mislim	A
ljudje so drugačni. Tam	bodo	videli, kdo si, Mate!	A
pošijem ti ponoči, ko	bodo	spali. Prinesi mi jutri	A
hodila tod ... o mraku, ko	bodo	sijale zvezde ...“ ”Še	A
te bom čakala in lepo	bodo	sijale zvezde.“ ”Nič	A
gostbo; še pogledali te ne	bodo	in duri bodo zaloputnili	A
pogledali te ne bodo in duri	bodo	zaloputnili za teboj.	A
svetle in bolj svobodne	bodo	njegove oči, bolj ponosen	A
že na oni gori, kmalu	bodo	že na nebu ...“ Pogledala	A
. / Na oni strani se	bodo	kmalu prikazale zvezde	A
svetlejši svet! Komaj	bodo	spoznali, da nisi iz njih	A
nisi iz njih testa, pa te	bodo	kamenjali ...Verjemi, dasi	A
izpremenilo in tvoja ličeca	bodo	spet tako rdeča kakor	A
Vrneva se, in takrat	bodo	veliki dnevi in takrat	A
rodili nikoli in nikoli ne	bodo.	Za gospodom in cerkovnikom	A
brez konca, kakor koló,	bodo	tekli dnevi: zjutraj košček	A
v rokah in izza prstov	bodo	kapale neprestano debele	A
prijatelji, ljubi moji, to nam	bodo	še cveteli kostanji!	A
Mojo ženo in moje otroke	bodo	pognali na ulico in nikogar	A
krčmi in pijem. Jokali	bodo,	morda bo tudi klečala	A
zdaj niso visoke, lahko	bodo	spali pod mostom ... Bog	A
more vzeti; besednike, ki	bodo	na očitnem mestu terjali	A
svojemu sosedu in prišli	bodo	možjé in te bodo gnali	A
prišli bodo možjé in te	bodo	gnali in te bodo obsodili	A
in te bodo gnali in te	bodo	obsodili v dolgo ječo	A
čisto drugačna ... Saj ne	bodo	spali pod mostom, ne na	A
menoj in mi nikoli ne	bodo	povedali!“ Občutil je	A
grla, en krik, ljudje	bodo	vztrepetali v sanjah,	A
niso poznali in se ne	bodo	srečali nikoli več.	A
veruj ter poreci: Kaj pa	bodo	tebi, če še za med smeti	A
59 . / Ti pa stôri, da	bodo	vsi veseli, kadar stopim	A
zapleše lok po strunah,	bodo	pijana vsa srca, pijane	A
pijane vse oči. Ljubili te	bodo	in gostili; kadar pojdeš	A
gostili; kadar pojdeš,	bodo	jokali za teboj.Same se	A
za teboj. Same se ti	bodo	ponujale tiste rdeče ustnice	A
rokama in je rekel: ”Tod	bodo	živeli veseli ljudje!	A
rekel: ”Veseli ljudjé	bodo	živeli tod; pesem bo njih	A
visoka praprot. ”Tod	bodo	živeli veseli ljudje!	A
eno močno koprnenje ti	bodo	vsi grehi odpuščeni!Zakaj	A
kakor prej nikoli. ”Tod	bodo	živeli veseli ljudje!	A
so me tepli; tepli me	bodo	na vekomaj!“ Ko je	A
v svojo lepoto. ”Tod	bodo	živeli veseli ljudje!	A
prižgimo jih sto, da nam	bodo	svetile do rabeljnov,	A
zapisano in daljna tisočletja	bodo	brala: Tako je pel narod	A
ni zadremala; slavno se	bodo	vzdramili ob slavnem jutru	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani