bodo (2.901-3.000)

tišine. ”Saj mrtvega me ne	bodo	tepli!“ je rekel.In je	A
vsi njegovi tovariši	bodo	z njim.Na tisoče jih bo	A
Na tisoče jih bo, ki	bodo	k nebesom povzdignili	A
svoj glas; in nebesa ga	bodo	slišala.Trepetaje boš	A
žensk, ki so bile, so in	bodo	na svetu.Vsaka ženska	A
moških, ki so bili, so in	bodo	na svetu.Glejte, v tistega	A
tedaj na ulici, vsa okna	bodo	odprta, vsa ulica bo polna	A
jajca, mati?“ -- ”Po čém	bodo?	“ odgovori ženska prijazno	A
in kmalu že Jurčiča ne	bodo	več razumeli.Zatorej nazaj	A
srce pozná, pa je oči ne	bodo	ugledale nikoli.Taki ljudjé	A
napela visoko. ”-- kako	bodo	padali trhli stebri, kako	A
trhli stebri, kako klavrno	bodo	ležali na obrazu maliki	A
Gangl in da mu nikoli ne	bodo	postavili spomenika.Kar	A
njegovega dela najbrž ne	bodo	zoreli pred njegovimi	A
očesa. Nikdar več se ne	bodo	nasmehnile ustnice, nikdar	A
ustnice, nikdar se ne	bodo	združile ... Dopoldne	A
nemoralna ... Če hočeš, da te	bodo	spoštovali in da ne bo	A
moralne družbe nikoli ne	bodo	ugledale ...Vesel sem bil	A
žalosten njegov konec. Kadar	bodo	sedeli drugi za pečjo	A
govoril moj jezik in da ne	bodo	zardela moja lica.Ali	A
ga še natisnili, pa ga	bodo.	Jaz sem za emancipacijo	A
strašna ura spoznanja, ko	bodo	zastrmele tvoje uboge	A
njih dobra dela. Zatorej	bodo	oproščeni tako kazni kakor	A
vzrasle tako lepe in če	bodo	zares kdaj utelešene in	A
zahotelo; in ljudje se ti	bodo	odkrivali.Počakaj, le	A
hodil tod, hodil ondod, da	bodo	noge vse razbolele, da	A
kmalu pač pride ura, ko	bodo	omagale, spustile na tla	A
temveč zares in nastežaj se	bodo	nekoč odprla vrata vanj	A
odprla vrata vanj in oči	bodo	brez strahu pozdravile	A
čez prag. Prišli nam	bodo	naproti angeli božji in	A
bo kri posušena in rane	bodo	zaceljene. Nagnil se bo	A
čast irhovine, zato da jo	bodo	prenašale s hvaležnim	A
razpela v kotu. Kaj da	bodo	jedli, jih nikoli ni skrb	A
čakajo na drobtine. Ne	bodo	jih dobili, zakaj v veži	A
zraven bo sedela mati,	bodo	sedeli vsi tisti, ki ne	A
ubogim ljudem in ki ga	bodo	blagoslovila sama nebesa	A
bo sijalo sonce, šumeli	bodo	gozdi, njive bodo zelenele	A
šumeli bodo gozdi, njive	bodo	zelenele in prepevale	A
svoje solze. Odprta	bodo	srca, ne bodo se več bala	A
Odprta bodo srca, ne	bodo	se več bala hudih oči	A
hudih oči; do vrha polna	bodo	ljubezni, radovoljno jo	A
ljubezni, radovoljno jo	bodo	razsipala na vse strani	A
tisoč klasov. Ljudjé si	bodo	gledali jasno iz lica	A
jasno iz lica v lice, ne	bodo	se več nezaupljivi obračali	A
obračali v stran; govorili	bodo	zvonko, ne bodo več šepetali	A
govorili bodo zvonko, ne	bodo	več šepetali, zakrknjeni	A
Kostka; po teh znamenjih	bodo	spoznali tebe in tvoj	A
gospod pisatelj - kaj vam	bodo	dali?Gnojnice, ne zamerite	A
Ne gre! In vsak čas	bodo	tukaj!...“	A
Ta sramota. To si	bodo	šepetali, to se bodo smejali	A
si bodo šepetali, to se	bodo	smejali ...Ne, ne, jaz sem	A
meglami vzdihujočo, se	bodo	pogreznile vesele pomladanske	A
sive, temnoglede hiše	bodo	moj dom, kakor da nikoli	A
če pogledaš na hišo, te	bodo	v mojem imenu pozdravljala	A
jim pripoveduj, da se	bodo	smejali, da ti bodo jezik	A
se bodo smejali, da ti	bodo	jezik kazali in te vlekli	A
pravdo, zato da se ti	bodo	smejali in da te bodo	A
bodo smejali in da te	bodo	vlekli za suknjo!Iz neprijazne	A
napolnila vsa srca, da	bodo	spoznala pravico!...Oče	A
s prstom njih oči, da	bodo	čudežno izpregledale;	A
in velik bo greh, ki ga	bodo	storili nad teboj!Čakal	A
ceste konec, nekoč se	bodo	že odprle duri!Bog ni	A
vzel in bom kopal, dokler	bodo	zmogle te moje stare roke	A
spet sem si mislil: kako	bodo	razbojniki v tej hiši	A
udodelstvom so jo oskrunili. Ne	bodo	vas obesili, na cesto	A
obesili, na cesto vas	bodo	spodili, s culo in palico	A
culo in palico; porušili	bodo	to oskrunjeno cerkev,	A
pojutrišnjem? Jutri me	bodo	sodili, pojutrišnjem me	A
sodili, pojutrišnjem me	bodo	zaklenili - in kam potem	A
in kam potem? Kam me	bodo	gnali?Tja me bodo gnali	A
me bodo gnali? Tja me	bodo	gnali,kjer imam na vsem	A
mi je pogodi. - Kam pa	bodo	gnali tebe?«	A
Jernej. »Nikamor me ne	bodo	gnali!Jaz imam svoj dom	A
prišla bo ura in duri se	bodo	odprle!« Potepuh	A
žegnanje. Komedijantje	bodo	razdejali šotore, Talijan	A
vprašaj jih, pa ti ne	bodo	odgovorili; njih pravica	A
bo razodeta pravica, se	bodo	spogledali in bodo osramočeni	A
se bodo spogledali in	bodo	osramočeni spoznali svoj	A
Postelja bo prazna, sneli	bodo	tablico, izbrisali njeno	A
Ves dan so skrbeli, kaj	bodo	jedli, kaj bodo pili;	A
skrbeli, kaj bodo jedli, kaj	bodo	pili; tudi za obleko so	A
in suha in uboga, oči	bodo	objokane.Ko bo položila	A
čakalo troje voz, nestrpno	bodo	bíli konji s kopiti, voznik	A
vtaknili v norišnico, Maslina	bodo	obesili, - mene in vas	A
zaslužil; dali pa ga ne	bodo	nikoli!“ ”Zakaj ne	A
kakor sem vedel, da me	bodo	obsodili.Še slišal nisem	A
da jo vidim še kdaj, ko	bodo	časi milejši, in da bo	A
nikoli več ne ustavim. Mene	bodo	gledali postrani, kamorkoli	A
saj ni več dolgo! Leta	bodo	minila, kakor da bi trenil	A
vesel in srečen, pa če	bodo	težave in skrbi še tako	A
Oberhollabrunn! Strmeč	bodo	gledali za nama, ko se	A
kamorkoli se bova prikazala,	bodo	stikali glave, bodo šepetali	A
prikazala, bodo stikali glave,	bodo	šepetali naskrivaj ... mlad	A
tistih sijajnih, ki nama	bodo	nekoč zares dodeljeni	A
za njim pljujejo, njega	bodo	nazadnje kamenjali.Anka	A
kipele od sreče: kako	bodo	gledali ter občudovali	A
človek, čigar dejanja	bodo	raznesla imé šentflorjanske	A
te lepe, mlade dni. Ne	bodo	se dotaknila njegova ustna	A
obraza, roke njegove ne	bodo	objele mojega telesa	A
Samo rdeče rože v vazi	bodo	čule moje vzdihe in blazinice	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani