nova beseda iz Slovenije

tobaka (1501)


nobenih slabih navad razen      tobaka;      z lepo besedo ga boste  A
sedim in tudi no fajfco      tobaka      kadim: sem videl fantiče  A
imela kaj proti smradu      tobaka      ki se z govedino spaja  A
zvijal cigarete iz dobrega      tobaka,      se smehljal in usekaval  A
pleši, dal v usta pest      tobaka,      si oslinil prste, segal  A
mehur, stlačil v usta pest      tobaka,      krepko pritisnil, prežvečil  A
tobačnico, vzel iz nje ščepec      tobaka,      ga nasul na hrbet roke  A
trebuh, spet nasul ščepec      tobaka      na hrbet roke, previdno  A
čelo, dal v usta pest      tobaka,      bzikal v velikem loku  A
je stlačil v usta pest      tobaka      in krenil po vrtu.Nameril  A
« je dejal Jakob. »In      tobaka      tudi ne.« Žef  A
Kavo boste že dobili,      tobaka      pa ni!« »Ga ni  A
njega mehur, vzel prežo      tobaka,      ga zribal med prsti in  A
mizo, dal v usta pest      tobaka      in žvečil.Nanca je ropotala  A
potisnil v usta pest svežega      tobaka.     Tedaj sem vedel, da bo  A
vzel iz tobačnice ščepec      tobaka      in Kadetka se je takoj  A
Modrijan je ponjuhal ščepec      tobaka,      posmrknil in zastokal  A
aljnoviden. Nemara tudi zaradi      tobaka.     Saj pravijo, da njuhanje  A
Dere se, kadar nima      tobaka,      da bi si ga tlačila v  A
smolnate klobase žvečilnega      tobaka.     Odprl je nizka vrata, se  A
posrebala, ponjuhala ščepec      tobaka      in nato posedela, da bi  A
Lužnica je ponjuhala ščepec      tobaka      ter se nato molče pomaknila  A
siplje z dlani drobtine      tobaka      na papirček in naveličano  A
potegnila v nos prežo      tobaka,      pogledala v nebo, zamižala  A
pomeljejo nekaj grobega      tobaka      ter ga nato z ustnicami  A
si je dal v usta pest      tobaka,      sedel na kamen, se razkoračil  A
to pride?« »To bo od      tobaka,     « sem rekel. »Od  A
tobaka,« sem rekel. »Od      tobaka?     « je skoraj užaljeno zategnil  A
svojim modrim pogledom. »Od      tobaka,      praviš?« Zamislil se je  A
ostudno kepo prežvečenega      tobaka.      Nehote sem zasukal  A
prenesel tudi tobak.« »Ne,      tobaka      pa že ne bom žvečil!«  A
je stlačil v usta pest      tobaka,      skočil iz zdiča, naperil  A
dlani mlel ščepec grobega      tobaka,      da bi si zvil cigareto  A
mesta, s sprijetimi drobci      tobaka      po žepih, z besedo o dnevu  A
nogami kadi veliko pipo      tobaka,      nad njegovo glavo pa z  A
gramofon, pipo in škatlo      tobaka,      da, to je bil prostor  A
in ponudi tudi Juriju      tobaka,      ki pa reče, da ne kadi  A
Če mi kupiš v nedeljo      tobaka,      pa ti povem.« »O Štefan  A
ker mi ne privoščijo      tobaka.     « »Le vzdrži se ga, Štefan  A
takega. Miha, daj mi malo      tobaka!     « »Oče, ta je zadnji, ki  A
obrne. Kupil je zavitek      tobaka      za Miha, da bi se temu  A
dejal Tone prijazno, »     tobaka      sem ti prinesel. Glej  A
iz žepa zmečkan zavitek      tobaka      in si začel viti cigareto  A
»Vse rjave, od samega      tobaka.     Dokler se ne privadiš,  A
ugovarjal Ivan, »prodaja      tobaka      ni v nobeni zvezi z Urbanom  A
prižgal pipo navadnega      tobaka,      zadovoljen z dobro večerjo  A
kislo rezkim duhom slabega      tobaka.      Gospod Petan je sedel  A
donašal potrebnih reči:      tobaka      za nos, drv, vode itd  A
cul, polnih hrvaškega      tobaka.      Dobro so se preskrbeli  A
Jernač in potege culo      tobaka      za seboj, potem pride  A
za njim Ocvirek s culo      tobaka      in ga vrže k onim petim  A
kuščar nagovoril za pipico      tobaka.     ‒ Seveda ga je le skušal  A
mimo Hudega brezna culo      tobaka      in, ko sem zavil okoli  A
postregli, posodite mi še pipo      tobaka.     « Župan mu ga da z veseljem  A
mize svojega vojaškega      tobaka      in mehur je šel iz rok  A
lisjak sta pila tobak;      tobaka      ni b′lo, sta pila vodó  A
v njem smodnik namesto      tobaka.     Nato je z dimom v ustih  A
Možje so si napravili      tobaka      in Bojec pravi: »Star  A
si bil enkrat zakuril      tobaka.     Med nami je star prigovor  A
marajo več avstrijskega      tobaka,      da bi s tem oškodovali  A
kakor bi mu nudil pipo      tobaka,      »kaj pa grejete ondukaj  A
vdala na stara leta užitku      tobaka,      in tako globoka je postala  A
tega pa jaz že ne!« Tudi      tobaka      ni kadil, le žvečil ga  A
se Bredi hoče po pipi      tobaka.     Toda Breda je otrok!  A
vneto ukvarjal z mešanjem      tobaka      za pipo.Na papirju pred  A
Končal je bil z mešanjem      tobaka.     Natlačil si je pipo in  A
razodeli, da prihajajo zaradi      tobaka.      Tobakarjev vobče ne ljubim  A
užitek. Katekizem ne omenja      tobaka      ne z besedico.Ako bi bil  A
prinese par zavojčkov onega      tobaka,      ki ga kadi zet.Da bo   A
roke stisnil dva zavojčka      tobaka      ‒ za vsak primer! In me  A
PRIJATELJ TOMO IN ZAGREB BREZ      TOBAKA.       A
z novico: Zagreb nima      tobaka!     In me je gledal in se zanašal  A
Tomo, bravo! Zagreb brez      tobaka,      to je lepo.« Ali sedajle  A
Pa da je Zagreb brez      tobaka      ‒ kako to? Povprašal nisem  A
ljudi z enakim poslom.      Tobaka      torej v Zagrebu dovolj  A
pa dobrih rok. Namesto      tobaka      jima je nastavil na tnalo  A
Kališnik je Tomažu ponudil      tobaka.     Natlačila sta si vivčke  A
fajfco dobim. Natlačim      tobaka,      prižgem tega spaka in  A
uganila, da je slabost od      tobaka.     Odkrito sem priznal, kako  A
za kar si kupil zavitek      tobaka.      »Na ga,« mi ga je pomolil  A
tobak ‒ in prinesi zavitek      tobaka.     Če se podvizaš, da se brž  A
Lenič, z dolgo, belo, od      tobaka      porumenelo brado, se pogonov  A
da so se pokazali od      tobaka      orumeneli zobje.Dvakrat  A
življenje svetnikov, mošnja      tobaka      in pipa - mošnje in pipe  A
tobak - pa vendar ni ne      tobaka,      ne jabolčnika in ne kloba  A
”Ne bom!“ ”Dam ti      tobaka!     “ ”Precej dajte!“   A
nedeljo, prinesel očimu      tobaka,      sestri židano ruto, pretepel  A
curkoma v žlahtni vonj      tobaka      in tuberoz.Sence mojih  A
štacunarju, da bi kupil      tobaka      - kaj mi bo ponujal soli  A
soli, gluhi štacunarji,      tobaka      mi dajte!« Vrnil  A
suknji ni bilo več prahu      tobaka;      iskal sem po tleh in celo  A
ko mu je ponudil Vrtnik      tobaka,      ni mogel napraviti cigarete  A
očmi razmeknila megla      tobaka      in vina, se mi je namesto  A
kislega vina, močnega      tobaka      in gnoja, ki ga je bil  A
spominjaš: da si imel le      tobaka      in za kosilo kos kruha  A
komaj, da si kupim pipo      tobaka      ...“ ”Živite malo preveč  A
golažu in po dimu slabega      tobaka.     Vsi ti duhovi se združujejo  A
privoščil ne pijače, ne      tobaka      in pa če bi šel domovat  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA