nova beseda iz Slovenije
celoti. Na kaj vas to | spominja? | LASZLO: Mene na tovarišico | A |
DEDAL: Aristofanes. To me | spominja | na Aristofana.Samo, tam | A |
vsekakor na nek način spet | spominja | na celico.Na sredi projektor | A |
iz naše stvarnosti me | spominja | na nek smešen dogodek | A |
več ne reci »hej«. Me | spominja | na enega tipa tu notri | A |
TEREZA: Kdo sedi tamle? | Spominja | me na nekoga, ki je čisto | A |
opredeljujoče domačega, kar | spominja | na Terezin govor, obenem | A |
- V sanjah se človek | spominja | na krasoto, ki jo je gledal | A |
ti ni ljubó, če te kdo | spominja | na tiste čase. MLAKAR | A |
OLGA: On se niti ne | spominja, | da se je kdaj brigal zanjo | A |
zove se Landrijska jama, | Spominja | se dan, ko je béžal Pesján | A |
dan, ko je béžal Pesján, | Spominja | kraljíca se sáma. Ilirska | A |
z naslovom grofinje. | Spominja | se živo je moje srce: | A |
hladu ‒ tak pod Krnom | spominja | kralj v nezbudnem se snu | A |
ž njo, duh nerad se je | spominja! | Ne obstojam strtih dni | A |
sva ga imenovala, ker | spominja | po fizionomiji na Predina | A |
sem še kot si zdaj ti, | spominja | me mladosti brez toge | A |
toge, brez bridkosti. | Spominja | me čarobnih let, ko bil | A |
kogá, kogá pa srce moje | spominja | se tačàs? Vas, zabljeni | A |
ne zdanj′ga časa. Kdo | spominja | se nekdanjih v revni zemlji | A |
petkaču. Kako se nas | spominja, | nas spreminja! Uslužen | A |
Tu je priložnost, ki | spominja | na izstop iz udomačenih | A |
na duši. Smrt se ga že | spominja, | človek bi pa z babami | A |
preplašeni buljili v temo. | Spominja | se, kako je imela Fanica | A |
nizdol. Takó se vsega | spominja, | ko da je včeraj. Opoldan | A |
»Da?« Prav dobro se | spominja, | kakó je opazovala njene | A |
kriv, da je takó? Ja, | spominja | se, kakó sta bila Fani | A |
pobočje gorskega sveta | spominja | na romarsko vnemo po strmih | A |
Krasu, kje, se niti sam ne | spominja | več prav točno; menda | A |
Jaconcic se še danes | spominja | tiste Pojavnikove Roze | A |
videla tam. Še danes se | spominja | Tristana in Izolde.Najbolj | A |
Spominjala me je in me še danes | spominja | tistih »čudovito lepih | A |
izpričal, nezaustavljivo | spominja | na začetek Heliodorove | A |
mnogih osnovnih elementih | spominja | na uvodni prizor iz Aithiopike | A |
takrat videti, kot se | spominja | Anselmo, prijetno vznemirjen | A |
sežejo. Pa četudi se Ada | spominja | sleherne podrobnosti. | A |
je poznal. Ko se človek | spominja, | ko se spoveduje, se spominja | A |
spominja, ko se spoveduje, se | spominja | neke resničnosti, dogodka | A |
ga njegov zabuhli obraz | spominja | na nekega bandeiranta | A |
/ stran 469 . / tega | spominja, | česa drugega pa se naj | A |
punca pove. Punca se malo | spominja, | so rekli, spominja pa | A |
malo spominja, so rekli, | spominja | pa se, da si mahal s pištolo | A |
Jaz ne. Frenk se | spominja | samih bab in samih požrtij | A |
tukaj za nekaj, kar res | spominja | na konec, samo še na razpadanje | A |
stran 10 . / je nenavaden, | spominja | ga na Humphreya Bogarta | A |
govori in ga neusmiljeno | spominja | na neko landlady iz | A |
da se ničesar več ne | spominja. | Tovornjakar je hotel imeti | A |
spomniti, ki se sicer | spominja | drobnih posameznosti, | A |
polnega čutenja, ki te ne | spominja, | ki te pač ne more spominjati | A |
101 . / odgovori, kajti | spominja | se svoje rosne mladosti | A |
svoje rosne mladosti, | spominja | se terase hotela Kvarner | A |
prekrasnega temno modrega morja, | spominja | se natakarjev, ki so vsi | A |
strani vljudno smehljali; | spominja | se prekrasne, prenežne | A |
ampak da je krogla svet. | Spominja | pa se dobro, da je med | A |
bitk. Kralja Petra trg | spominja | zdaj že priletnega trafikanta | A |
Janez Kostrin se natančno | spominja; | bilo je nekega deževnega | A |
usti na fotografijah, | spominja | na tiste fotomodele, na | A |
spominjala več, kakor se jih ne | spominja | mama.Z vsako posebej sem | A |
ona pa se ničesar ne | spominja. | Pravzaprav se je tudi | A |
neprijetne misli ga oblegajo. | Spominja | se razkačenega Rožanca | A |
rahločutnostjo, ki se sicer | spominja | umrlega prijatelja, a | A |
spomin, in se vendar ne | spominja, | da bi bil Rožman govoril | A |
je rotil, da se on ne | spominja, | da bi bil katerikrat kaj | A |
zdelo se mu je, da se | spominja, | kako je vstajal in odhajal | A |
zabavljali, če se prav | spominja | in če se mu ni samo sanjalo | A |
baron Eizinger se nas še | spominja! | « je vzkliknil in z očmi | A |
živela z njim. Samo eno, a | spominja | za vse večne čase.‒ Veš | A |
zabuhlega lica, ki nas | spominja | žabe. V zemlji so tudi | A |
nikomur, kakor daleč se | spominja, | in se bo sramoval čez | A |
pokopališčih, skesano se | spominja | starih prepirov z veroučiteljem | A |
sam napotil v trg. Ne | spominja | se, kako je srečanje potekalo | A |
je srečanje potekalo, | spominja | se, da oče z njim ni bil | A |
mimogrede in se jih danes ne | spominja | več, prišle so v pozabo | A |
sladoled, slaščičarka se tega | spominja, | trdi, da je pristopical | A |
umiranje še ni spoznal, | spominja | se le izpuščaja v babičinem | A |
odlagam vse, kar me nanj | spominja, | govorila sem o njem, ker | A |
zvenelo toplo pomilovanje ‒ | spominja | njegove prošnje. »O gospod | A |
ki se jih človek dolgo | spominja | in o katerih pravi na | A |
Pisatelj se ga še dobro | spominja | zdaj, ko stavi ob ulici | A |
zaprašene može; prvi se | spominja | davnih časov, ko je sam | A |
katero sovražno zver jih | spominja | tvoje smrčanje!« Odgovoril | A |
da ima tam srce ‒ če se | spominja | Ljubljane ... in pijani | A |
bil« ‒ ne zameri, da se | spominja | le še na svoje »žlake | A |
Na to njih junaštvo | spominja | v Muhoboru gostilna z | A |
napotil proti Trstu, se | spominja | svojega nekdanjega prvega | A |
prijaznost, da se ga še kdo | spominja, | in sem jako hvaležen. | A |
je zatrjevala, da se ne | spominja | važnih dogodkov, ki so | A |
preseneti, ker me od daleč | spominja | na okus obdobja, ki je | A |
tako zares? Komaj se še | spominja! | Menda zaradi njegove matere | A |
kos čisto vsakemu. Še | spominja | se nerad, kakšen vrag | A |
je upal Lovrek. Zares, | spominja | se, čeprav ne zelo jasno | A |
značaju in čaru močno | spominja | na slavne Slovenske gorice | A |
je pričal, da se ga ne | spominja | več. Lovrek ni | A |
čisto resno, da se natanko | spominja | na njen obraz in celo | A |
človek živel nekoč, ki se | spominja | nanj le še v motnih sanjah | A |
svetu brezdomni, naj se ne | spominja | name s hudo mislijo!Vi | A |
videli, nobeden se te ne | spominja, | pa prideš na stara leta | A |
njegovega dela, ali kdo se | spominja | na stvarnika?Ne ve mu | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |