tj (2531)

V sledečem stoletju,	tj.	do leta 1596, so še prilomastili	A
spomnil na odčitavanje,	tj.	razbiranje podatkov z	B
njihova peta kolona doma,	tj.	knjigotrški komercialisti	B
glavnem za naš ponos,	tj.	alpsko smučanje, medtem	B
000 geselskih iztočnic,	tj.	toliko kot v italijanskem	B
članek, objavljen v tuji (	tj.	angleški) reviji, medtem	B
za ustanovo akademikov,	tj.	vrhunskih slovenskih umetnikov	B
znanstvene inštitute,	tj.	sodelavce tim.ZRC-ja.	B
Mogoča je pravica skesanja,	tj.	recimo kulturni molk iz	B
bi bili po definiciji,	tj.	znanstveniki.V vsakem	B
opazovati, kako mediji (	tj.	predvsem novinarji kot	B
vsaj petino samih sebe,	tj.	novinarskih kolegov),	B
tako ali tako politični,	tj.	strankarski privesek.	B
ustvarja simbolična umetnost,	tj.	"način upodobitve idej	B
formirajo posamične teme,	tj.	skupine jedrnih sem v	B
odsev družbene stvarnosti,	tj.	književnost kot posnemanje	B
"moskovskega teksta",	tj.	navezano na dela Gogolja	B
zaznamoval njegov izvor,	tj.	judovski rod in rojstna	B
prištevajo k "odeški šoli",	tj.	skupini književnikov,	B
pomenu besede (saturo),	tj.	za mešanje raznorodnih	B
civilizacije; z otujevanjem,	tj.	prikazovanjem s posebnih	B
mitični utopizem (zaum,	tj.	transracionalni jezik	B
zavezuje tudi prihodnost,	tj.	dramatiko absurda (Beckett	B
Poudarjena je kompozicija,	tj.	organizacija raznoterega	B
najmočnejša oporišča v klubih,	tj.	središčih za politično	B
strukturnim strženom,	tj.	z igralcem oz. komedijantom	B
konstruktivistov (suprematistov),	tj.	na eksperimentalno umetnost	B
prav dela iz tega časa,	tj.	proza iz 30. let, sodijo	B
zanima "čistost reda",	tj.	spajanje besed, podob	B
gledališče, tim. balagan,	tj.	potujoči cirkus in sejmarsko	B
stvarnostjo stalinizma,	tj.	s časom dirigiranega vede3nja	B
parodijam nadčloveka,	tj.	"podljudem", kakor jim	B
s tedanjim duhom časa,	tj.	dobo gibljivih filmskih	B
nabokovskega ludizma,	tj.	rezultat literarnih postopkov	B
in razuma: svet šaha,	tj.	igre in umetnosti, je	B
šola (predvsem Šklovski),	tj.	rezultat sinestetičnega	B
je avtotematiziranje,	tj.	po eni strani pogosto	B
pravzaprav njegovi junaki,	tj.	literarni liki) spušča	B
ob koncu sestavi cikel,	tj.	celota fragmentov.Ciklizacija	B
sorodstveno skupnostjo ljudi,	tj.	predvsem z dedom in stricem	B
Vendar pa tudi avtor sam,	tj.	Andrej Bitov kot pripovedovalec	B
načela "prelepe jasnosti",	tj.	smiselne, sintaktične	B
seveda na sebi lasten,	tj.	pesniški način: pomembna	B
njem predvsem pesnjenje,	tj.	čaščenje Besede, s katero	B
zbirkah (brez Uranije),	tj.	v 319 pesmih oziroma 15	B
kot sociocentrizem,	tj.	kot absolutizacija meril	B
prišel v torek, 5. t. m.,	tj.	prvo jutro, ko smo prišli	B
postavil ”v oklepaj“,	tj.	izven dometa filozofije	B
metafizike, iz njega (	tj.	iz sebe) dokažeš obstoj	B
resničnost samega sebe,	tj.	mene, mislečega, ki sem	B
Strasti v širšem pomenu (	tj.	”pasivnosti“) naj bi se	B
redukcijo, imenovano epoché,	tj.	vzdržnostjo od presojanja	B
kot transcendentalne,	tj.	kot strukture same zavesti	B
po 2. postulatu) duha,	tj.	mislečo substanco brez	B
substanco brez telesa,	tj.	brez razsežne substance	B
vidiš svoje glave -	tj.	, da v najboljšem primeru	B
v Kartezijevem pomenu,	tj.	cogita v ontološkem	B
umetne inteligence“ -	tj.	trditve oziroma prepričanja	B
na spominska izkustva,	tj.	na izkustva, ki smo jih	B
premikanje ali lokomocija,	tj.	spreminjanje prostorskih	B
gibanja in nič ”več“ -	tj.	, nič ”nasebnega“, ”substancialnega	B
in duha: očišče slike -	tj.	tista točka na sliki,	B
ampak tudi ”globalno“,	tj.	vesoljni prostor ”kot	B
obenem ”naravno“ mesto,	tj.	zgrajeno z razumom, po	B
težišče našega Osončja,	tj.	Sonca in vseh planetov	B
napolnjen z mirujočim ”etrom“,	tj.	z neko eterično ”kvintesenco	B
inercialnih sistemov,	tj.	sistemov, ki so v enakomernem	B
občutiš pa pospešek,	tj.	spremembo hitrosti ali	B
hitrostjo vrtenja vedra (	tj.	, ko stene vedra ne ”vlečejo	B
hitrosti enakomernih gibanj (	tj.	”inercialnih sistemov	B
res samo absoluten,	tj.	enak za vse opazovalce	B
če sta nerazločljivi,	tj.	če so vse njune lastnosti	B
nerazločljivih bitij [	tj.	nerazločljivih ne le po	B
prostor imaginaren“ [175],	tj.	, da ne obstaja prazen	B
tudi Božji ”senzorij“ (	tj.	”mesto občutka“ ali ”čutenjsko	B
bil Leibniz ”plenist“,	tj.	zagovornik teze, da je	B
v Prostoru vesolja -	tj.	v svojem ”senzoriju“	B
panteističnemu Božanstvu,	tj.	Naravi ali Vesolju, saj	B
vendar sta neskladni,	tj.	”inkongruentni“ v geometričnem	B
odnos levice do prostora,	tj.	”absolutni“ odnos, ki	B
prostor ”kot tak“ obstaja,	tj.	da je pravilna substancialna	B
odmislili vse, kar pri tem [	tj.	pri čutnem izkustvu] misli	B
dani v čistem zrenju -	tj.	, samo prostor in čas ostaneta	B
apriornih form čutnega zrenja,	tj.	prostora in časa, saj	B
matematika mora prikazati,	tj.	zgraditi vse svoje pojme	B
matematičnih struktur apriorno,	tj.	pred vsakim izkustvom	B
matematiko oziroma logiko (	tj.	, menijo, da fizika ni	B
forma notranjega čuta,	tj.	zrenja samega sebe in	B
imenovane epistéme,	tj.	znanstveno-filozofskemu	B
”eidetsko redukcijo“,	tj.	zvajanjem fenomenov na	B
in ’objektivnim‘,	tj.	kozmičnim časom.“	B
reprodukciji kot posrednem,	tj.	obnovitvenem ali priklicnem	B
da ton kot ”pravtis“,	tj.	kot zaznava nihanja strune	B
v nji sami kot pomen,	tj.	kot intencionalna storitev	B
inercialnih sistemov,	tj.	na tista enakomerna gibanja	B
štirirazsežen prostor-čas,	tj.	v ”četverje“ s tremi prostorskimi	B
za en odboj od zrcala,	tj.	, da prepotuje pot od tal	B
drugemu svojih spominov,	tj.	ne more drugega posvariti	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani