nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
[Descartes, prav tam, II/3]
Kartezijeva poanta je v tem, da ta ”Arhimedova točka“ gotovosti povsem zadošča - čeprav sprva ni nič več kot točka, ki nima prav nobene razsežnosti, ne fizične, ne metafizične; cogito zadošča, je učil Kartezij, ker na njem, kakor na konici igle, lahko zgradiš celotno palačo metafizike, iz njega (tj. iz sebe) dokažeš obstoj Boga in sveta! V ta nauk je zares težko verjeti in nič čudnega ni, če so Kartezijevi sodobniki zmajevali z glavami: ali prav slišimo, da je iz enega samega, četudi nedvomno nujnega stavka ”Jaz sem, jaz bivam“ možno dokazati Boga in nanj postaviti ves svet?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani