ju (34361)

in Tonček MATIČEK	ju	pocuka in nazaj pripelje	A
v utico sta šla, zdaj	ju	imam!‒ Neumni možje, kateri	A
vedrom v rokah, nekaj časa	ju	gleda, potem položi posodo	A
Ostali, ki so že zunaj,	ju	obstopijo. Stiskanje	A
da . / . / stran 64 . /	ju	je treba izročiti ognju	A
prostoru, med mizami. Trubar	ju	gleda, potem vstane in	A
Krčmar . / . / stran 81 . /	ju	začudeno gleda z zavojem	A
srditost in razdraženost, ki	ju	je opaziti le pri ljudeh	A
Simonovi mizi. Emerik	ju	opazuje. SAVEL PAVEL	A
prižge cigareto. Ljubica	ju	nekaj časa opazuje, zlastiKlaro	A
izvedenca za metafore. Doktor	ju	vodi iz ozadja.Kapetan	A
ramo . . . (Volodja si	ju	ogleda, ju pusti v plesni	A
Volodja si ju ogleda,	ju	pusti v plesni drži, potem	A
) STOPAR Trdo ste	ju	prijeli, gospod Lešnik	A
DOBRIN Ven, potepuha! (	Ju	izrine.) Zastor	A
mlada lopova, ker sem	ju	vrgel iz stanovanja.Dandanes	A
glavi. MARTIN Zmlel bi	ju	‒ njega in njo. URH	A
tako daleč vsaksebi, da	ju	ne najdem več, tudi če	A
rada bi bolj potegnila, a	ju	je voznik zadrževal; nestrpna	A
onadva shajala, počakal	ju	je, nič hudega sluteča	A
naša namera in mislim, da	ju	izvršimo v prijaznosti	A
In Broš? Pokliči	ju	gor; pokliči vse ...Ne,	A
nato stopi prednje, da bi	ju	skrila: Pusti otroke	A
Zdelo se mi je, da sem	ju	srečal: MAKOVKA: Koga	A
povedal sem samó, da sem	ju	videl, ko sta se peljala	A
in zdaj hočete, da ste	ju	imeli resnično pred seboj	A
In predno še sem mogel	ju	ločiti, je zgrudil hrabri	A
življenja ogenj. Pokličem	ju	nazaj v tolažbo svojo	A
zvesta žena. Poročil sem	ju	bil naskrivoma; njen dan	A
poznali. In na love so	ju	oba vabili.Za srnice,	A
in naše oblasti razvit	ju	neprijazni. Te moramo	A
Tona. Razvadili ste	ju,	to je.Lepa fanta ali premalo	A
zaročêncev par. Poroča	ju	duhóvnik mlad, Duhóvnik	A
ogleda se, če kdo ne vidi	ju;	pa de mladeniču čez majhen	A
pretaka, a večni Himalaja	ju	deli in šele v morju drugo	A
duši skupno? Ah, zamori	ju	to življenje hrupno in	A
sta, nemili stariši so	ju	ločili. Umrla sta.	A
udar′, plesala sta, ko bi	ju	nosil vihar. To videti	A
tok deroči. Odpodí	ju	hrupno mesto, lepi	A
hrupno mesto, lepi grad	ju	zasmehuje; gospodar	A
starodavni Flavij sprejme	ju	prijazno, Flavij, grádu	A
nékdaj ljubila ... Naj	ju	zdrobíla je noč - ni	A
zdrobíla je noč - ni	ju	ločila ... Mračen,	A
gresta v park. Jaz pa	ju	zapustim, saj sta zgolj	A
a njena zlobna mačeha	ju	bo zašila in v dvestoti	A
objemata se zvesto, dva, ki	ju	je scenarij kaznoval.	A
tedne zašušmaril, da	ju	lahko je, srečneža, ustvaril	A
/\ .. stran 117 . \/	ju,	ki je dostopen bralcu	A
zvezde. Vzamem dve in	ju	položim v tvoje oči sebi	A
mir, po tolažbo, ki nima	ju	svet. A cerkvice ni več	A
studenca dva, in kakor pot	ju	žene, hitita v plan neutegoma	A
so jagra pokopali: uju,	ju,	jujhuhó, jagra več ne	A
roženkranc brala: uju,	ju,	jujhuhó, jagra več ne	A
jagram križ je nesel: uju,	ju,	juhuhó, jagra več ne bo	A
jagra narbolj ljubil: uju,	ju,	jujhuhó, jagra več ne	A
bili pr′ pogrebi: uju,	ju,	jujhuhó, jagra več ne	A
nesle so dušo v vice: uju,	ju,	jujhuhó, jagra več ne	A
zbirki, je tisto, kar	ju	druži. Nič ilustriranja	A
kam se obrača, kje ujela	ju	bo noč. V ritmu src ju	A
stran 58 . / V ritmu src	ju	vodi igra, mimo vseh besed	A
stopicala v korak, da bi	ju	dober pešec prehiteval	A
polirje, zdaj na večer so	ju	nagnali na tako dolgo	A
razkužil v dveh skledah, ki	ju	je imela babica že pripravljeni	A
marveč kleni jedri, ki	ju	zunanje sile pač ogražajo	A
pač ogražajo, a uničiti	ju	ne morejo zlahka, če se	A
ali preudarnem hotenju,	ju	obdrži do skrajnih mej	A
takoj zadovoljna; menda	ju	je že domači zdravnik	A
krepčil v obednici in	ju	odpustil skozi stanovanje	A
končno umolkneta. Evgenček	ju	gleda z naivno radovednostjo	A
ostalih delavcev, ker	ju	že nekaj časa žene, da	A
joger?« Pogodita se, da	ju	počaka v trgu Drozgov	A
Videti je skoraj, da	ju	očetova bolezen ni preveč	A
jima tudi orose oči in	ju	zbode v prsih, saj sta	A
eum ducem fecerunt... (so	ju	napravili vojvodo). Številne	A
in tlí v dvorišču. Nič	ju	ne sliši, da se jočeta	A
v Micini pravljici, ki	ju	je mačeha črtila in ju	A
ju je mačeha črtila in	ju	je hotel oče zapustiti	A
veliko gledališče in sta	ju	papá in mama peljala na	A
igral z Evko in Olgico in	ju	pobožal.A njim ni bilo	A
samo potrt je bil in	ju	peljal skozi gnečo kakor	A
turščični listi. Da, plašil	ju	je Orient-ekspres, ki	A
takó naivna je bila, da	ju	bo borov gozd spet ponašil	A
govoriti. Kakor v dneh, ko	ju	je prebujal Orient-ekspres	A
žarek. Potem vidita, da	ju	ona opazuje in starejši	A
ovehnila vznak. Potem	ju	je gostilničar porinil	A
in Srečko ob njiju pa	ju	je nagovarjala, ko da	A
se srečala na poti, ki	ju	druži in loči.Zato ker	A
ga je napadel. »Ti si	ju	že prej poznal?« je vprašal	A
ob vezani knjigi; da bi	ju	dražil in slišal strica	A
zmeraj isto delo, ki	ju	sprejme, ko stopita zjutraj	A
zjutraj skozi vrata, in ki	ju	zvečer, ponoči pripelje	A
evbazin in prontosil, ki so	ju	zdravniki dobili, sta	A
svojega »oddelka« in sem	ju	imel pod sabo, sem si	A
kos plošče ali kamna, ki	ju	postavimo na gomilo, poskus	A
čez zamreženi okni, ki	ju	je prekril pergament;	A
samó naglica in skrb, ki	ju	rodi resnična, nekaj pa	A
mehko gumo, razvil rjuhi,	ju	ob straneh spodvil in	A
Nebel. Črki, ki si	ju	imel z oljnato barvo narisani	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani