soj (201-250)

201. prosílec -lca [u̯c] m s -em člov. (ı̑) odobriti posojilo vsem ~em prosílka -e [u̯k] ž, člov. (ı̑) prosílčev -a -o [u̯č] (ı̑)
202. proskribíran -a -o (ı̑) neobč. ~a oseba javno obsojena, preganjana proskribíranost -i ž, pojm. (ı̑) neobč. javna obsojenost, preganjanost
203. proskribíranec -nca m s -em člov. (ı̑) neobč. javni obsojenec, preganjanec proskribíranka -e ž, člov. (ı̑) neobč. javna obsojenka, preganjanka proskribírančev -a -o (ı̑) neobč.
204. pŕtiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; pŕtenje (ŕ; ŕ ȓ) poud. komu kaj ~ komu delo |nalagati|; ~ tekmecem najslabše lastnosti |pripisovati, prisojati|; star. Vojaki ~ijo nahrbtnike nalagajo (na hrbet)
205. Raiffeisen -sna [rájfájzən] m, oseb. i. (ȃá) |nemški ustanovitelj posojilnic|
206. rasízem -zma m, pojm. (í) obsojati ~
207. razdolžítev -tve [u̯ž] ž, pojm. (ı̑) ~ posojilojemalcev
208. razsôdba -e ž (ó; ȏ) izreči ~o; neobč. trezna ~ položaja presoja
209. recenzènt -ênta m, člov. (ȅ é) ( ocenjevalec, presojevalec) recenzêntka -e ž, člov. (ȇ) ( ocenjevalka, presojevalka)
210. recenzêntski -a -o (é; ȇ) ( ocenjevalski, presojevalski): ~o mnenje
211. recenzêntstvo -a s, pojm. (é; ȇ) ( ocenjevanje, presojevanje)
212. recenzíja -e tudi recénzija -e ž (ı̑; ẹ̑) ~ članka ( ocena, presoja); pojm. poslati v ~o v ocenitev
213. rehabilitíran -a -o (ı̑) ~ obsojenec; biti ~ rehabilitíranost -i ž, pojm. (ı̑)
214. rehabilitírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; rehabilitíranje (ı̑) koga/kaj ~ invalida; ~ po nedolžnem obsojenega
215. rént-a-cár -a [kar] m (ẹ̑-ȃ) |izposojevalnica avtomobilov|; avt. žarg. najeti ~ |avtomobil|
216. retrospektíven -vna -o (ı̑) ~o presojanje življenja retrospektívni -a -o (ı̑) ~a tehnika romana retrospektívnost -i ž, pojm. (ı̑)
217. rigorízem -zma m, pojm. (í) Kantov ~; neobč. ~ v presojanju velika strogost, nepopustljivost
218. rigorózno nač. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) neobč. ~ presojati kaj zelo strogo, nepopustljivo
219. ríhta ¹ -e ž (ı̑) zgod. krvava ~ deželsko sodišče; star. sojenje, sodni proces
220. rók ² -a in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ́) držati se ~ov; podaljšati ~ do septembra, za mesec dni; odplačevati posojilo na kratek ~; plačati ob, v ~u; v ~u štirinajstih dni v štirinajstih dneh; plačilni ~; vojaški ~; redni ~ za vpis; ~ trajanja, uporabnosti
221. sežgáti -žgèm [sə in se] dov., 3. os. mn. sežgêjo tudi sežgó, nam. sežgàt; drugo gl. žgati (á ȅ) koga/kaj ~ dračje; zgod. ~ obsojenca na grmadi sežgáti se -žgèm se [sə in se] (á ȅ) Jed se je sežgala
222. sežígati -am [sə in se] nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; sežíganje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ dračje; ~ obsojence na grmadi
223. skôraj presoj. člen. (ó/ȏ) 1. delati skupaj ~ deset let; ~ nič se ne vidi; ne poznati ~ nikogar v kraju; ~ v vseh, v ~ vseh primerih 2. Vročina je bila ~ nevzdržna; Bil je ~ še otrok, ko je ostal brez staršev; biti ~ enako velik; ~ povsod so že iskali 3. oblačiti se z okusom, ~ po modi; Bila je resna, ~ žalostna 4. Drugi so jo ~ dohiteli; ~ umreti od lakote
224. skôrajda presoj. člen. (ó/ȏ) poud. |skoraj|
225. skôro presoj. člen. (ó/ȏ) pešaj. skoraj
226. skôroda presoj. člen. (ó/ȏ) pešaj. skoraj
227. skrunílstvo -a s, pojm. (ı̑) obsojati ~
228. slép -a -o; bolj ~ (ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek; poud.: ~ privrženec stranke |nekritičen, nesamostojen|; ~o delovanje |nenačrtno, naključno|; ~o posnemanje |popolnoma nekritično|; ~o zaupanje |brez premisleka|; nevtr.: ~ na eno oko; biti ~ od rojstva; poud. slep od česa biti ~ ~ jeze |nesposoben razsodno misliti, presojati|; biti ~ ~ ljubezni |nekritičen do ljubljene osebe|; slep za koga/kaj biti ~ ~ barve; poud. biti ~ ~ težave drugih |ne jih opaziti| slépi -a -o (ẹ́) ~ tir; poud. najti izhod iz ~e ulice |iz neprijetnega, zapletenega položaja| slépi -ega m, člov. (ẹ́) dom ~ih na slépo nač. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) ~ ~ streljati |ne da bi (po)meril| slepóst -i tudi slépost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́)
229. smŕt ¹ -i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu; nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda
230. sôdba -e ž (ó) 1. podpisati ~o; pritožiti se zoper ~o; krivičen v ~i; oprostilna ~; filoz. kategorična ~; ver. poslednja ~; zgod. črepinjska ~ ostrakizem 2. ~ o resničnosti trditve; imeti o stvari svojo ~o mnenje; Po njegovi ~i se je stvar posrečila; star. sojenje, sodni proces
231. sodíti in sóditi -im nedov. sódi -te in -íte, -èč -éča; sódil -íla, sódit, sójen -a; sójenje; (sódit) (í/ı̑/ọ́ ọ́) komu/čemu ~ morilcu; poud. Sam si je sodil |Naredil je samomor|; neobč. Povedal sem, kar mu ~i kar mu gre, kar zasluži; soditi koga/kaj napačno ~ druge; ~ ljudi po videzu; ~ hokejsko tekmo; soditi o kom/čem ~ ~ življenju in smrti; neobč.: ~im, da se motiš mislim; Živila ~ijo v shrambo spadajo
232. sposodíti in sposóditi -im dov. sposójenje; drugo gl. posoditi (í/ı̑/ọ́ ọ́); gl. izposoditi
233. stalíšče -a s (í) presojati s ~a morale; publ. pojasniti svoje ~ do česa mnenje, pojmovanje
234. strokovnjáško prisl. (á) 1. primer. ~ presojati 2. nač., redk. ~ opravljeno delo strokovno
235. subjektíven -vna -o; bolj ~ (ı̑) ~a presoja; biti preveč ~ pri ocenjevanju pristranski, oseben subjektívni -a -o (ı̑) ~ idealizem subjektívnost -i ž, pojm. (ı̑)
236. subjektivístično nač. prisl. (í) ~o presojati
237. sumáričen -čna -o; bolj ~ (á) ~ pregled slovenske književnosti kratek, povzemajoč; preveč ~a presoja posplošena, poenostavljena sumáričnost -i ž, pojm. (á)
238. svéča -e ž (ẹ́) soj ~e; ledena ~; poud. ~e na kostanjih |cveti|; olepš. ~e pod nosom |sluz, smrkelj|
239. svetoskrúnstvo -a s, pojm. (ȗ) obsojati ~; števn. narediti ~
240. šafót -a m (ọ̑) neobč. |oder za obglavljanje obsojencev|
241. šéststo ² -tih glav. štev. (ẹ̑) Proslave se je udeležilo okrog ~ gostov; s ~imi vojaki šéststo m, ž, s mn., člov. (ẹ̑) ~im so odrekli posojilo
242. šíbati ¹ -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; šíbanje (ı̑) koga/kaj neusmiljeno ~ obsojenca; poud. ~ napake, razmere |ostro grajati|
243. študírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; študíranje (ı̑) ~ na filozofski fakulteti; ~ ob delu; redno ~; študirati koga/kaj ~ biologijo; knj. pog. ~ ljudi okoli sebe ocenjevati, presojati; knj. pog. študirati za kaj ~ ~ zdravnika; Dali so ga študirat
244. takó ⁶ člen. (ọ̑) 1. presoj. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno| 2. navez. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste
245. tánek -nka -o tudi tènek -nka -o tudi tenák tènka -ó [ druga in tretja oblika tə]; tánjši -a -e (á; ə̀; ȃ ə̀ ọ̑; ȃ) ~ kos kruha; poud.: visok, ~ človek |vitek, suh|; ~ čut za lepoto |izostren, prefinjen|; ~ glas |visok|; ~ sluh |oster|; neobč.: ~ premislek natančen, podroben; ~ smehljaj komaj opazen, zaznaven; poud.: ~a megla |prosojna, rahla|; ~o zdravje |slabo, rahlo| tánki -a -o tudi tènki -a -o [ druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo tánka -e tudi tènka -e [ druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter na tánko tudi na tènko [ druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo na tánkem tudi na tènkem [ druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja| tánkost -i tudi tènkost -i [ druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
246. tofú -ja m s -em snov. (ȗ) sojin sir
247. tóliko da ne presoj. člen. zv. ^○tolíko (ọ́/ọ̑) Komaj še živi, ~ ~ ~ umre od lakote |skoraj bi umrl|; Drvel je po vasi in ~ ~ ni povozil otroka |skoraj bi bil|
248. transparênten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (é; ȇ; é; ȇ) ~a tkanina prosojna, prozorna; ~a zveza med pojavoma razvidna, jasna; premalo ~o besedilo razumljivo, jasno transparêntni -a -o (é; ȇ) ~ risalni papir transparêntnost -i ž, pojm. (é; ȇ)
249. tránša -e ž (ȃ) fin. plačati prvo ~o posojila |obrok|
250. umétniški -a -o (ẹ̑) ~o delo; Njegovi spisi so ~i umétniško -ega s, pojm. (ẹ̑) presoja ~ega umétniškost -i ž, pojm. (ẹ̑)

   1 51 101 151 201 251  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani