soj (151-200)

151. nèpoklícan -a -o (ȅı̑) za kaj čutiti se ~ega ~ presojanje; poud.: ~ gost |nepovabljen, nezaželen|; priti v ~e roke |neprave, neprimerne| nèpoklícanost -i ž, pojm. (ȅı̑)
152. nèpristránski -a -o; bolj ~ (ȅá) ~ opazovalec; ~a presoja nèpristránskost -i ž, pojm. (ȅá)
153. nèstŕpno nač. prisl. (ȅŕ/ȓ) ~ presojati
154. nevtrálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a država; ~ pri razsojanju spora nepristranski; poud. ne ostati ~ ob dekletovi lepoti |ravnodušen| nevtrálni -a -o (ȃ) jezikosl. stilno ~a beseda stilno nezaznamovana beseda nevtrálno -ega s, pojm. (ȃ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju nezaznamovano nevtrálnost -i ž, pojm. (ȃ)
155. nevtrálno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ razsojati nepristransko
156. nèzgrešljív -a -o (ȅí; ȅı̑ ȅí ȅí) ~ strelec; poud. ~a presoja |pravilna, primerna| nèzgrešljívost -i ž, pojm. (ȅí)
157. obésiti -im dov. obéšen -a; obéšenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ malho čez ramo; ~ obsojenca; poud.: Tega ne dam, pa če me ~iš |pod nobenim pogojem|; ~ šolo na klin |opustiti|; poud. obesiti komu kaj ~ vestnemu vsako delo |mu ga naložiti|; ~ podrejenemu odgovornost za nesrečo |pripisati, prisoditi|; ~ kupcu pokvarjen stroj |prodati| obésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na drog in se zagugati; poud. obesiti se komu ~ ~ moškemu na pete |slediti mu; zasledovati ga|; poud. obesiti se na koga/kaj ~ ~ ~ vsako besedo |pretirano kritično ocenjevati|
158. obéšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obéšanje (ẹ́) koga/kaj ~ sliko; ~ obsojence; poud. ~ kaj na veliki zvon |povsod razglašati, pripovedovati|; poud. obešati komu kaj ~ garaču najtežja dela |mu jih nalagati|; ~ otrokom razne pustolovščine |pripisovati, prisojati| obéšati se -am se (ẹ́) ~ ~ z vso težo na vrv; obešati se komu slabš. ~ ~ družbam v gostilni |pridruževati se|; poud. ~ ~ materi na pete |slediti ji; zasledovati jo|; obešati se na koga/kaj slabš. ~ ~ ~ prijatelje |vsiljivo iskati pomoč, zavetje|; poud. ~ ~ ~ okna |sklanjati se, nagibati se čeznje|
159. obgláviti -im dov. obglávljen -a; obglávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ obsojence; ~ zaklano žival
160. objektivírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; objektivíranje (ı̑) kaj ~ merila za presojanje objektivírati se -am se (ı̑) Misel se lahko ~a v jeziku opredmeti
161. objektivizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; objektivizíranje (ı̑) kaj ~ presojanje; ~ svoj etični nazor opredmetiti; ~ avtobiografsko snov posplošiti objektivizírati se -am se (ı̑) Ideja se je objektivizirala v različnih pojavih opredmetila
162. obvéznica -e ž (ẹ̑) fin.: izplačati v ~ah; ~e posojila
163. océna -e ž (ẹ̑) napisati ~o koncerta; učiti se za ~e; strokovna ~; ~ iz matematike; neobč. različne ~e o umetnikovih kvalitetah mnenja; pojm. prejeti delo v ~o; Po ~ah je škoda velika; po ~i trenutnega položaja sprejeti več sklepov; ~ društvenega delovanja; neobč. ~ bolnikove sposobnosti za delo presoja
164. oderúh -a m, člov. (ú; ȗ) slabš. |posojevalec za visoke obresti| oderúhinja -e ž, člov. (ú; ȗ) slabš.
165. oderúštvo -a s, pojm. (ȗ) slabš. |posojanje za visoke obresti|
166. odírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odíranje (í ı̑; ı̑) koga/kaj ~ prašiča; poud. ~ dolžnike |posojati jim denar za visoke obresti|
167. odobrênje -a s, pojm. (é) ~ posojila; števn. dobiti ~ |soglasje|
168. odobrítev -tve ž, pojm. (ı̑) ~ posojila; predložiti kaj v ~; poraba sredstev z ~ijo vlade; pravn. kazenski pregon po ~i; števn. dobiti ~ |soglasje|
169. odobríti -ím dov. odôbri -íte; odóbril -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; odobrênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) kaj ~ učni načrt; odobriti komu kaj ~ mladi družini posojilo
170. odplačeváti -újem nedov. odplačevánje; drugo gl. plačevati (á ȗ) kaj ~ posojilo
171. odplačljív -a -o (í; ı̑ í í) v letnih obrokih ~o posojilo odplačljívost -i ž, pojm. (í)
172. odtŕgati -am dov. -an -ana; odtŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ gumb; odtrgati koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ kos blaga od bale; odtrgati komu/čemu kaj ~ jabolku pecelj; ~ posojilojemalcu tretjino plače odtegniti odtŕgati se -am se (ŕ ȓ) Na pobočju se je odtrgala skala; odtrgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih
173. okóli ³ presoj. člen. (ọ̑) Znižati stroške za ~ dvajset odstotkov
174. okopnéti -ím dov. okopnênje; drugo gl. kopneti (ẹ́ í) Prisojna pobočja so okopnela
175. ozkosŕčno nač. prisl. -ej(š)e (ȓ; ȓ) ~ presojati
176. páglavstvo -a s, pojm. (á) slabš. obsojati ~ |ničvredno, nagajivo ravnanje|
177. pámet -i ž, pojm. (á) človeška ~; poud.: priti k ~i |spametovati se|; presojati, ravnati po ~i |premišljeno, razsodno|; ~ je boljša kot žamet |Boljše je biti pameten kot bogat| na pámet nač. prisl. zv. (á) računati ~ ~ |brez pripomočkov|
178. pávza ² -e ž (ȃ) obrt. |risba na prosojnem papirju|
179. pôdel -dla -o [-u̯]; -ejši -a -e (ó; ó) ~ človek; biti ~ pôdlost -i ž, pojm. (ó) ~ ravnanja; števn. obsojati ~i |podla dejanja|
180. pósoda -e ž, pojm. (ọ̑) redk. posojilo na pósodo in napósodo nač. prisl. zv. (ọ̑) dobiti denar ~ ~; dati ~ ~ posoditi; vzeti ~ ~ izposoditi si
181. posodíti in posóditi -im dov. posódi -te in -íte; posódil -íla, posódit, posójen -a; posójenje; (posódit) (í/ı̑/ọ́ ọ́) komu/čemu kaj ~ bratu denar; ~ na, za visoke obresti
182. postrojíti -ím dov. postrôji -íte; postrójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; postrojênje; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga/kaj voj. ~ četo za odhod |urediti, postaviti v postroj|; ~ obsojence k zidu ^→ postaviti v vrsto postrojíti se -ím se (í/ı̑ í) voj. V kolono po eden postroji se
183. potróšniški -a -o (ọ̑) ~ center; fin. ~o posojilo
184. práktično ² presoj. člen. (á) poud.: Naloga je ~ že opravljena |skoraj|; Tako ravnanje ~ samo škoduje |pravzaprav|
185. pràvzapràv presoj. člen. (ȁȁ) ~ si samo domišlja, da je bolan; Neumen ~ ni, pač pa len; Šport, ~ rekreacija, mu veliko pomeni; v vprašalnih stavkih, poud.: Kje pa smo ~; Kaj ~ hočejo od tebe; Za kaj ~ gre
186. prebírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prebíranje (í ı̑; ı̑) kaj ~ knjige; ~ krompir; poud. ~ obraze ljudi |presojati|; prebirati komu kaj ~ otrokom pravljice; poud. ~ fantom kosti |tepsti jih|
187. precenjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; precenjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ denar; neobč. znati ~ ljudi presojati precenjeváti se -újem se (á ȗ) Rad se ~uje
188. preózek -zka -o (ọ́) ~ pas; poud. biti ~ v presojanju |ne upoštevati vseh meril|; preozek komu Obleka ji je ~a preózkost -i ž, pojm. (ọ́)
189. preózko nač. prisl. (ọ́) ~ urezati odprtino; poud. ~ presojati kaj |ne upoštevajoč vsa merila|
190. pretepáštvo -a s, pojm. (ȃ) obsojati ~
191. priblížno ² presoj. člen. (ı̑) tehtati ~ dvesto kilogramov
192. primamíti in primámiti -im in primámiti -im dov. primámljenje; drugo gl. mamiti (í/ı̑/á á; á ȃ) koga/kaj ~ koga k sebi; Žuželke je primamil soj luči; neobč. Primamilo jo je njegovo bogastvo privabilo
193. Prísank -a m, zem. i. (í) Prisojnik
194. prisíljen -a -o; bolj ~ (ı̑) ~ smeh; ~e podobe v pesmi |nenaravne, neprepričljive|; biti ~ prositi za posojilo |morati prositi|; prisiljen v kaj biti ~ ~ popuščanje prisíljenost -i ž, pojm. (ı̑)
195. prisónčen -čna -o (ọ̑) pokr. prisojen: ~ vrt prisónčni -a -o (ọ̑) ~o pobočje
196. pristójen -jna -o (ọ́; ọ̑) za koga/kaj biti ~ ~ reševanje teh vprašanj; star. ne biti ~ ~ presojanje umetnosti usposobljen, poklican pristójni -ega m, člov. (ọ́; ọ̑) obvestiti ~ega pristójnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) dobiti večjo ~; števn. določiti ~i sodišča
197. pristójno nač. prisl. (ọ́/ọ̑) star. ~ presojati delo koga usposobljeno, poklicano
198. privédba -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ gostov v hotel; odrediti ~o obsojenca
199. pro.. ¹ [ poudarjeno prò] predp. I. izpredložna glag. 1. 'skoznjost' prodréti, pronícati, prosévati, proučeváti 2. 'izmenjavanje' prodáti, proglasíti, proslavíti, prosvetlíti 3. proizvájati, propádati II. izpodstavna proglàs, prosláva, prosvéta, prosvetítelj, prodóren, prosójen
200. proséven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ̑; ẹ́; ẹ̑) neobč. prosojen

   1 51 101 151 201 251  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani