soj (224-273)

224. skôrajda presoj. člen. (ó/ȏ) poud. |skoraj|
225. skôro presoj. člen. (ó/ȏ) pešaj. skoraj
226. skôroda presoj. člen. (ó/ȏ) pešaj. skoraj
227. skrunílstvo -a s, pojm. (ı̑) obsojati ~
228. slép -a -o; bolj ~ (ẹ̑ ẹ́ ẹ́) ~ človek; poud.: ~ privrženec stranke |nekritičen, nesamostojen|; ~o delovanje |nenačrtno, naključno|; ~o posnemanje |popolnoma nekritično|; ~o zaupanje |brez premisleka|; nevtr.: ~ na eno oko; biti ~ od rojstva; poud. slep od česa biti ~ ~ jeze |nesposoben razsodno misliti, presojati|; biti ~ ~ ljubezni |nekritičen do ljubljene osebe|; slep za koga/kaj biti ~ ~ barve; poud. biti ~ ~ težave drugih |ne jih opaziti| slépi -a -o (ẹ́) ~ tir; poud. najti izhod iz ~e ulice |iz neprijetnega, zapletenega položaja| slépi -ega m, člov. (ẹ́) dom ~ih na slépo nač. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) ~ ~ streljati |ne da bi (po)meril| slepóst -i tudi slépost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́)
229. smŕt ¹ -i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu; nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda
230. sôdba -e ž (ó) 1. podpisati ~o; pritožiti se zoper ~o; krivičen v ~i; oprostilna ~; filoz. kategorična ~; ver. poslednja ~; zgod. črepinjska ~ ostrakizem 2. ~ o resničnosti trditve; imeti o stvari svojo ~o mnenje; Po njegovi ~i se je stvar posrečila; star. sojenje, sodni proces
231. sodíti in sóditi -im nedov. sódi -te in -íte, -èč -éča; sódil -íla, sódit, sójen -a; sójenje; (sódit) (í/ı̑/ọ́ ọ́) komu/čemu ~ morilcu; poud. Sam si je sodil |Naredil je samomor|; neobč. Povedal sem, kar mu ~i kar mu gre, kar zasluži; soditi koga/kaj napačno ~ druge; ~ ljudi po videzu; ~ hokejsko tekmo; soditi o kom/čem ~ ~ življenju in smrti; neobč.: ~im, da se motiš mislim; Živila ~ijo v shrambo spadajo
232. sposodíti in sposóditi -im dov. sposójenje; drugo gl. posoditi (í/ı̑/ọ́ ọ́); gl. izposoditi
233. stalíšče -a s (í) presojati s ~a morale; publ. pojasniti svoje ~ do česa mnenje, pojmovanje
234. strokovnjáško prisl. (á) 1. primer. ~ presojati 2. nač., redk. ~ opravljeno delo strokovno
235. subjektíven -vna -o; bolj ~ (ı̑) ~a presoja; biti preveč ~ pri ocenjevanju pristranski, oseben subjektívni -a -o (ı̑) ~ idealizem subjektívnost -i ž, pojm. (ı̑)
236. subjektivístično nač. prisl. (í) ~o presojati
237. sumáričen -čna -o; bolj ~ (á) ~ pregled slovenske književnosti kratek, povzemajoč; preveč ~a presoja posplošena, poenostavljena sumáričnost -i ž, pojm. (á)
238. svéča -e ž (ẹ́) soj ~e; ledena ~; poud. ~e na kostanjih |cveti|; olepš. ~e pod nosom |sluz, smrkelj|
239. svetoskrúnstvo -a s, pojm. (ȗ) obsojati ~; števn. narediti ~
240. šafót -a m (ọ̑) neobč. |oder za obglavljanje obsojencev|
241. šéststo ² -tih glav. štev. (ẹ̑) Proslave se je udeležilo okrog ~ gostov; s ~imi vojaki šéststo m, ž, s mn., člov. (ẹ̑) ~im so odrekli posojilo
242. šíbati ¹ -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; šíbanje (ı̑) koga/kaj neusmiljeno ~ obsojenca; poud. ~ napake, razmere |ostro grajati|
243. študírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; študíranje (ı̑) ~ na filozofski fakulteti; ~ ob delu; redno ~; študirati koga/kaj ~ biologijo; knj. pog. ~ ljudi okoli sebe ocenjevati, presojati; knj. pog. študirati za kaj ~ ~ zdravnika; Dali so ga študirat
244. takó ⁶ člen. (ọ̑) 1. presoj. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno| 2. navez. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste
245. tánek -nka -o tudi tènek -nka -o tudi tenák tènka -ó [ druga in tretja oblika tə]; tánjši -a -e (á; ə̀; ȃ ə̀ ọ̑; ȃ) ~ kos kruha; poud.: visok, ~ človek |vitek, suh|; ~ čut za lepoto |izostren, prefinjen|; ~ glas |visok|; ~ sluh |oster|; neobč.: ~ premislek natančen, podroben; ~ smehljaj komaj opazen, zaznaven; poud.: ~a megla |prosojna, rahla|; ~o zdravje |slabo, rahlo| tánki -a -o tudi tènki -a -o [ druga oblika tə] (á; ə̀) ~o črevo tánka -e tudi tènka -e [ druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀) neobč. ~ brije okrog oglov oster, zelo mrzel veter na tánko tudi na tènko [ druga oblika tə] nač. prisl. zv. (ȃ; ə̏) ~ ~ razvaljati testo na tánkem tudi na tènkem [ druga oblika tə] mer. prisl. zv. (ȃ; ə̏) poud. ~ ~ biti z denarjem |imeti malo denarja| tánkost -i tudi tènkost -i [ druga oblika tə] ž, pojm. (á; ə̀)
246. tofú -ja m s -em snov. (ȗ) sojin sir
247. tóliko da ne presoj. člen. zv. ^○tolíko (ọ́/ọ̑) Komaj še živi, ~ ~ ~ umre od lakote |skoraj bi umrl|; Drvel je po vasi in ~ ~ ni povozil otroka |skoraj bi bil|
248. transparênten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (é; ȇ; é; ȇ) ~a tkanina prosojna, prozorna; ~a zveza med pojavoma razvidna, jasna; premalo ~o besedilo razumljivo, jasno transparêntni -a -o (é; ȇ) ~ risalni papir transparêntnost -i ž, pojm. (é; ȇ)
249. tránša -e ž (ȃ) fin. plačati prvo ~o posojila |obrok|
250. umétniški -a -o (ẹ̑) ~o delo; Njegovi spisi so ~i umétniško -ega s, pojm. (ẹ̑) presoja ~ega umétniškost -i ž, pojm. (ẹ̑)
251. urêči urêčem dov.; drugo gl. reči (é) koga/kaj Fanta je nekdo urekel; poud. Strast ga je urekla |zaradi strasti ni bil sposoben kritično presojati|; ureči koga/kaj v kaj ~ kraljeviča v žabo; ureči komu kaj ~ sosedu konja; Nekdo mu je urekel
252. usékati -am dov. -an -ana; usékanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ prehod med skalami; poud. usekati koga po čem ~ pretepača po glavi |udariti|; poud. usekati po kom/čem ~ ~ sovražniku |napasti ga|; poud. ~ mimo pri presoji težav |ne zadeti bistva| usékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi|: ~ ~ proti domu usékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v roko; knj. pog. ~ ~ pri štetju zmotiti se; poud. usekati se z/s kom/čim ~ ~ s policijo |spopasti se|
253. usmrčeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; usmrčevánje; (-àt) (á ȗ) koga ~ obsojence
254. usmrtíti -ím dov. usmŕti -íte; usmŕtil -íla, -ít/-ìt, usmrčèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ı̑ í) koga ~ obsojenca, ujetnike
255. usodíti in usóditi -im dov. usódi -te in -íte; usódil -íla, usódit, usójen -a; (usódit) (í/ı̑/ọ́ ọ́) star. komu kaj ~ obtožencu večletno kazen prisoditi; Življenje mu je usodilo malo lepega namenilo usodíti se in usóditi se -im se (í/ı̑/ọ́ ọ́) star. drzniti si, upati si
256. ustáven -vna -o (á) Ta zahteva ni ~a ustávni -a -o (á) ~ sodnik; ~ zakon ustávnost -i ž, pojm. (á) presojati ~ predpisa; uvesti ~ |ustavno ureditev|
257. videotéka -e ž (ẹ̑) izposojati si videokasete v ~i
258. višína -e ž, pojm. (í) gledati z ~e sto metrov; koča na ~i dva tisoč metrov; posojilo v ~i celoletnega zaslužka; nadmorska ~; ~ gore, stolpnice; ~ tona; števn., neobč. gorske ~e vrhovi, vzpetine; pesn. sinje ~e |nebo|; publ. umetniška ~ drame stopnja, raven
259. vkováti vkújem dov., nam. vkovàt; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj v koga/kaj ~ grb v kovanec; poud.: ~ strah v ljudi |narediti, da jih je zelo strah|; Led je vkoval ladjo |vklenil|; ~ obsojenca
260. vráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vráčanje (á ȃ; ȃ) komu/čemu koga/kaj ~ znancem obisk; ~ zločince tožniški državi; ~ izposojene knjige; ~ udarce; vračati koga/kaj ~ begunce na domove, v matično državo; ~ ovce k čredi vráčati se -am se (á ȃ; ȃ) ~ ~ s sprehoda; ~ ~ z letalom; vračati se komu Ponesrečencu se ~a zavest; Bil si neprijazen, zdaj se ti pa ~a; vračati se k/h čemu ~ ~ k odprtim vprašanjem |ponovno obravnavati|
261. vračílo -a s (í) ~ za škodo; pojm. ~ posojila
262. vračník -a m, člov. (í) ~ izposojenih knjig vračníca -e ž, člov. (í) vračníčin -a -o (ı̑)
263. zamrzováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zamrzovánje; (-àt) (á ȗ) Jezero ~uje; zamrzovati kaj ~ živila; publ.: ~ posojila; ~ stike med državama
264. zapádati -am nedov. -ajóč, -áje; zapádanje (á ȃ; ȃ) Sneg pogosto ~a do nižin; redk. zapadati koga/kaj Sneg ~a poti zametava; zapadati komu/čemu Nepremičnine obsojencev so zapadale državi; poud. ~ obupu |obupovati|; poud. zapadati v kaj ~ ~ pretiravanje |pretiravati|; fin. Menice ~ajo
265. zapleníti in zapléniti -im dov. zaplénjenje; drugo gl. pleniti (í/ı̑/ẹ́ ẹ́) komu kaj ~ obsojencu premoženje; ~ vse izvode knjige
266. zapòr -ôra m (ȍ ó) obsoditi koga na ~; izpustiti iz ~a; poud. vreči obsojenca v ~ |zapreti ga|; hišni ~; sodni ~i
267. zastáva ² -e ž, pojm. (ȃ) ~ slik, zlatnine; publ. posojati denar proti ~i ob zastavi, za zastavo
268. zastavítev ² -tve ž, pojm. (ı̑) posojati na ~
269. zastavljávec ² -vca m z -em člov. (ȃ) posojati ~u denar zastavljávka -e ž, člov. (ȃ) zastavljávčev -a -o (ȃ)
270. zbistríti -ím dov. zbístril -íla, nam. zbistrít/zbistrìt; drugo gl. bistriti (í/ı̑ í) kaj ~ tekočino; ~ nerešena vprašanja |pojasniti|; poud. zbistriti komu kaj ~ učencem pamet |naučiti jih trezno presojati| zbistríti se -ím se (í/ı̑ í) Voda se je zbistrila
271. zlátasto primer. prisl. (á/ȃ) ~ prosojna meglica
272. znések -ska m (ẹ̑) vrniti izposojeni ~; visok ~
273. že [ poudarjeno žé in žè] člen. 1. verjetn. Bodo ~ našli kak izhod |verjetno|; Bo ~ še koristilo |morda bo|; To ~ ni res |O tem sem prepričan| 2. zadržk. Šiva ~, samo kako |dopuščam, res|; Kako se vam godi? -Že gre |ne najbolje|; Ali boš zmogel? -Bom ~ kako |bom pač na kak način| 3. poudar. ~ dve uri čakamo; ~ ti bi moral pomagati |prej kot drugi|; To ~ vedo |razen mene še veliko ljudi|; ~ včeraj mu je postalo slabo |danes ni prvič| 4. domnev. Bolj previden bi ~ moral biti |prav bi bilo|; To pa ~ lahko storiš zanj |če nič drugega| 5. soglaš. Boš ~ videl, kaj bo iz tega |opozarjam te|; Sam ~ veš, kaj je prav gotovo 6. presoj., v zvezah že tako, že tako in tako Zavese so prostoru jemale ~ tako šibko svetlobo |Tudi brez zaves je bila svetloba šibka| 7. zadržk., tudi v vezniški rabi, v zvezi če že Naj gredo, če ~ hočejo

   1 24 74 124 174 224

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani