nova beseda iz Slovenije
med ploskanjem in smehom potegne izpod klopi | zvito | plezalno vrv in jo povezne molčečemu Klementu | A |
besede so za to premalo. VOLODJA (pomenljivo, | zvito, | s poudarkom): Ko bi vas takrat Ljubica slišala | A |
ampak tudi z glavo, dragi moj. JOŽEF plašno, | zvito | : Verjamem, tovariš Franc, vi ste to znali. | A |
Skopuh Koren ga ima pa tudi. PISMONOS ( | zvito) | : Ta dva tiča je treba poznati, dva pokrita | A |
ljudem, posebno takim, kakor si ti, ki znajo | zvito | govoriti.Moj jezik se bolj opleta. | A |
sprhnelo slamo. Tedaj se je obrnil k meni, se | zvito | nasmehnil in rekel, naj sanjam o belem konju | A |
zrušilo in obležalo na pragu tako belo, tako | zvito | in tako nepremično, kakor ne bi bilo nikdar | A |
kozla. Okroglo glavo je nagibal na levo rame in | zvito | gledal skozi priprte veke, z obrabljenim trgovskim | A |
suhih nogah, opletal s prazno ptičnico in se | zvito | smehljal. »Naj me le zijajo,« | A |
Prazen sem do dna!« Lokar se | zvito | hahlja in mu nalije drvarsko mero. Sova | A |
lijak in čisto tiho šepnila: najbrž so trmasti. | Zvito | se je namuznila, zaveznica, in Pavla Vatovica | A |
videl vso temno in blodno pokrajino, vso njeno | zvito | naturo, vse tihe in samotne trenutke nesrečnega | A |
da se je dotaknil nečesa mehkega. Ob njem je, | zvito | v klobčič in do pasu pokrito z rjuho, ležalo | A |
delovali opresivni sistemi, tu je se je razraščalo | zvito | in zahrbtno nasilje klerikalizma in brutalno | A |
- Še nisi rekel, gleda | zvito | navzgor, še nisi rekel, ali sploh boš, ali sploh | A |
podstrešje, k okrogli lini, od tam bo mogel skrbno in | zvito | opazovati.A treba je priti do tja. | A |
Spogledali smo se. Bilo je prevejano, bilo je | zvito. | Vseeno nisem verjel, da to lahko kaj spremeni | A |
armbrustov, ki so se ob udarcu ob pod neštetimi koti | zvito | pločevino sicer aktivirale, toda niso se prilepile | A |
Kako boš sam zajel kolono tankov?« | Zvito | se je nasmehnil. »Saj se predajajo, mar ne? | A |
stran 127 . / kakor podlasica, a premeteno in | zvito, | da nič takega. Vse je znal belinček, samo govoril | A |
Jaz imam zate nekaj na uho.« | Zvito | mu je pogledal v oči in cmoknil z ustnicami | A |
pijte, gospod Muren!« je silil adjunkt in ga | zvito | gledal. »Jaz tudi na svoj račun ne pijem več | A |
tako hudo pa vendar ni,« je odgovoril Mik, | zvito | in samoljubno se smejoč, ker mu je laskalo, | A |
ga je zavrnil handžija. Bedni katolik se je | zvito | namuzal.»Zardel bi od sramu, toda gladen želodec | A |
Svinji pa je bilo srce obrnjeno na goljufijo: z | zvito | pretvezo je hotela mesarja pripraviti v zmoto | A |
in rekel: »Tu sem vam v napoto.« Oče pa ga je | zvito | potolažil. »Nič mi niste napoti!« | A |
boš videl lepo raslega drena. Vse je v njem | zvito | in zveriženo.Le poglej ga, tegale na naši groblji | A |
višjih častnikov. Azbad je potegnil izza pasa | zvito | listino, jo razmotal in z neizmerno mogočnim | A |
rdečkastimi trepalnicami so gledale nekako | zvito | in obenem samozavestno.Samo na ustnih, globoko | A |
nagnila spet na kolena; samo teló, v klopčič | zvito | in ogrnjeno v sivo ruto, je vztrepetalo kakor | A |
roki prižgano svečo, tisto pisano, v klopčič | zvito, | kakor jih prodajajo po božjih potih. Prišla | A |
Znoj! Mislim, da sem Vas že davno opázil, kakó | zvito | ste lazili okrog naše služkinje.N, saj še niste | A |
vrne...« »Počakaj, da mu zrastejo nove...« se je | zvito | nasmehnil ata. »Misliš, da bo toliko star golob | A |
je dejal Rajmund, ležeč na meni, na obeh pa | zvito | kolo. Kar ležala sva in ležala kakor | A |
srečanje z našimi veseljaki ni bilo iz trte | zvito. | Dogodek se mi je razjasnil ob neki drugi polni | A |
Triglav ali vsaj do Kredarice, namreč ni bilo | zvito | iz trte. »No, pa pojdiva!« je rekel | A |
Simplicija zamežikne z levim očesom, pogleda me | zvito | po strani in nekaj časa molči.Naposled mi odgovori | A |
Kaj ženskega, he!« In Kljukec je | zvito | zamežikal s svetlimi očmi. »Si, si! | A |
svetlimi očmi. »Si, si!« dejal je Lah ter istotako | zvito | gledal proti novemu svojemu znancu. | A |
vohajo, naposled pa vse izvohajo. In če z | zvito | svojo besedo ne pridejo do konca, pa posežejo | A |
smilili. A tlačani so se kasneje menili in | zvito | smejali: »Višenjski so najeli opata, da bi zvedeli | A |
Zelo so bili nezaupni in so mislili, da so | zvito | naparali graščaka, opata in Trlepa. Čeprav mu | A |
najbrž res tako.« »Kaj pa tvoj mož?« jo je | zvito | pogledal. »Bratu bo pomagal do pravice.« | A |
Ali ti ni Francè še nič povedal?« je Matevžek | zvito | primikal. »Nič,« se ji je glas krhal | A |
zatajil in izdal domačo zemljo, in ako ne bi bil | zvito | pomislil še na veseli konec svoje žalostne povesti | A |
Ali si videl starega, kako se nosi in kako se | zvito | reži?« »V eni družini kar troje posestev skupaj | A |
pa se jo je lotevala muhavost, da je dražila, | zvito | in premišljeno dražila gospodarja, dražila in | A |
dvoumno odgovarjala. Tudi z drugimi fanti se je | zvito | šalila in glasno smejala, če je vedela, da vidi | A |
oči, z lokavo kretnjo, ki je prava lahkota za | zvito | žensko, ali kako drugače; pa čudno in neumljivo | A |
premirje v srditem boju med nasilnim samcem in | zvito | samico ...Najboljša žena pa moža vsaj sedemkrat | A |
Obupaj, a prej pokaži še kaj drugega!« Jud je | zvito | pomežiknil, z dvema prstoma rahlo prijel svilnat | A |
res premalo za vse slovesnosti,« se je Janez | zvito | posmehnil. »Katere slovesnosti še neki?« | A |
držal ost. Nad krepelom pred sabo pa je imel | zvito | pleteno vrv.Dvakrat je že zaslišal prav blizu | A |
zvedeti še nadaljnje Somove in Karpove naklepe. | Zvito | je vprašal: »Kakšno odkupnino pa bo dal Neokretni | A |
drevake Udarnega Jalana, za katere je bila Jelka | zvito | pozvedela od Sinjeoke Kodrolaske.Kar niso jih | A |
Kar koj ni vedel nič odgovoriti. Nato se je pa | zvito | zasmejal in zategnil: »Miiisliš ‒.« »Mhja!Ko | A |
sam pri sebi hudomušno nasmehnil, potem je pa | zvito | vprašal Ostrorogega: »Kaj misliš, oče, ali bobri | A |
šotor za očeta. Preden se je lotil dela, je | zvito | in hkrati prisekljivo vprašal dekle: »Kalina | A |
Pa ga je vzhodnjak prehitel. | Zvito | je narahlo priprl oči in spregovoril: »Rodov | A |
Zraven se je pa pazno oziral na vse strani in se | zvito | smehljal.Vse je videl, vse spazil, le to je | A |
je hitel zatrjevati Jazon. Oko se mu je pa | zvito | zablisnilo: »Saj stavim zid na svojem.Za zlato | A |
Volk in Medved so obstrmeli. Srnjak se je pa | zvito | namuznil in vprašal, kakor bi ne bil zagledal | A |
»To je tako, dekleta.« Vrbanek se je | zvito | nasmejal, dvignil desnico in kazalec na njej | A |
Rebri. Vrbanek je s prstom pokazal za njim in se | zvito | nasmejal: »Ne vem, ali Marko ne ve, da sta Podlipnica | A |
na licu se mu vendar posveti nekovo skrivno, | zvito | veselje. Osem oči se sreča hkrati; zakaj | A |
zrlo dvoje majhnih svetlih oči tako živo in | zvito | tja v beli svet, da sta dajali neznatni osebi | A |
hruščem odprl skrinjo, zaeno pa se nasmehnil | zvito | in pest pomolil nazaj proti vratom. »Saj vem | A |
ne branim, čeprav te imam rad,« se je začel | zvito | izmikati in pomislil na večere, ko je vasoval | A |
moremo nič; še z vami bo težko, se bojim, strašno | zvito | je to nesrečno vprašanje; jaz ga imam dovolj | A |
dolgo ne. Poznam dobro tisto Igračico, tisto | zvito | tičico Tončko, sva skupaj služili več ko pol | A |
zahtevala za krivce deset desetic, in Gab je pričel | zvito | mešetariti, da bi znižal ceno na eno desetico | A |
in na Kočevskem. Na rami sem nosil po vojaško | zvito | odejo in velik nahrbtnik, v njem pa vedno nekaj | A |
končala na svetovnih bojiščih.« Kmetič se je | zvito | nasmehnil. »Oče, mislite, da se bodo drugi za | A |
Področni je nalil zvrhan kozarec slivovke in se | zvito | nasmehnil: »Jaz sem odkrit človek.Povem vam | A |
Boljše je pet besed več kot pa ena premalo.« | Zvito | se je nasmehnil in Podržaju segel v roko.»Srečno | A |
fantje. Jože si je podrgnil brado, pomežiknil in | zvito | dejal: »Sem za to, da bi preganjali konje taki | A |
nekaj dni premisleka!« je vprašal dosti modro in | zvito | Tone.»Eno sedmino mi pusti, pa pridi, kadar | A |
ne dobi odgovora. Rafovo telo je nepremično, | zvito | v klobčič. »Ponj grem,« reče Uri Evi. | A |
vzgibu: poklekne k mladeniču, katerega telo | zvito | v klobčič se počasi umirja, ga poljubi na razpokane | A |
si jo ali nisi. Nekaj drugega mi da misliti; | zvito | si se izrazil, da v mojih slikah čutiš čas. | A |
se cefuronsko barko je krmaril presenetljivo | zvito | in se ni zameril ne Trapancem, ki so ga poslali | A |
zvedel Lazizank, da so mu izprali možgane.« | Zvito | je pogledal Čapjeka.»Bi poskušal kateri vaših | A |
Vsak je dobil le dolgo belo rjuho. Sedla sta na | zvito | preprogo. »Kakšna pa sva?« se je smejal vitez | A |
in samostojno hitijo gor, kot da jih sproža | zvito | pero ali kakšen majhen katapult.Ko se tako, | A |
nogo med ose prednjega kolesa zamotano in vso | zvito. | Konj jih je moral dalj časa tako s seboj vleči | A |
in ko rdečo svileno ruto, estetično v klobaso | zvito, | na sredi prsi pripenja za orjaški gumb, katerih | A |
podrobnost?« sem rekla, zraven pa sem se prav | zvito | nasmehnila, saj sem vedela, da so mu moja poročila | A |
za čim večjo zbirko čevljev, zato sem Frančku | zvito | rekla, da odhajam na zrak.Na izložbi trgovine | A |
bi tudi to.« »Si že slišal za rop banke,« je | zvito | vprašal, zraven pa je vedel, da si je že sam | A |
kar si iskal. Sem si prislužil kosilo?« se je | zvito | nasmehnil.»Ni enostavno prebrskati arhiv, vsaj | A |
stopnice drvečega vagona in si prižgal ročno | zvito | cigareto.Ponavadi ga je to osvobodilo strahu | A |
podobno.« »Kako, da ne razumete tega?« se Vujičić | zvito | nasmeje. »Tisk je svoboden, tiskarji in tiskanje | A |
more več zdržati, zasmeje se naglas in ji da | zvito | zasluženi sladkorček. Obžalujem ženske, ki nimajo | A |
da se ji ne bi zopet kam skrila. Vendar mi | zvito | natlači v žepe vse polno snega, pretežko ji | A |
izjavila. »Ti si imela denar notri,« je rekla Maša | zvito. | »Pufika pa nič nima, ga bodo že pripeljali nazaj | A |
kolcati, cerkovnik je postal mirnejši, moški z | zvito | hrbtenico se ni več ganil.Zdaj se jim je bilo | A |
(dobesedno: kača) je bilo kot kačji klobčič | zvito | pihalo, s katerim so v francoskih cerkvah spremljali | A |
petindevetdeset." Prikimavala je in se mi | zvito | režala."Misliš, da tale moja nečakinja... | A |
odvije kozarec iz svilenega papirja, majhno, | zvito | čašo z nepravilnim robom, gladko in z drobcenimi | A |
Sin Brian je spal na hrbtu, s posteljnino, | zvito | ob vznožju postelje, in s prižgano lučjo.Hčerka | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |