Spogledali so se in ugibali, kje bi se dobili pogumni, molčeči in ceneni fantje. Jože si je podrgnil brado, pomežiknil in zvito dejal: »Sem za to, da bi preganjali konje taki, ki so vajeni gozdov, steza, vremena in ki poznajo na Pivškem nekaj ljudi.« »Že, že,« je zamišljeno odvrnil Korle, »že, že, če smo pametni, je treba dobiti take fante in može, da ne bo popustil konja, če bo začelo kje pokati, ampak bo bežal s konjem vred.