zaspano (476)

Naliva in pije. Nato si podpre glavo in	zaspano	prikimava. LENČKA Martin, pojdimo spat.	A
tudi trpljenja ni več; tako je srce pusto in	zaspano,	da se mu še vzdihovati neče.Zaspano je ... ali	A
/ stran 61 . / da se mu še vzdihovati neče.	Zaspano	je ... ali ni sladka tista trudna dremávica, ko	A
svetle in velike. Na mizi pred njim nizka,	zaspano	brleča svetilka s senčnikom, nerodno zlepljenim	A
postelji stojé ljudjé, pobožno sklepajo roké,	zaspano	v njen obrazek zró in šepetajo tó in tó	A
ti pri zglavji mi sedé zatisneš Rahlo mi okó	zaspano,	tiha žalost! Ti iz kratkega izbujaš zopet spanja	A
Rusi so silni cirkuški artisti, pomislim, ko	zaspano	buljim v film in se s prizori že dve uri silim	A
s sinjebelo obrobljenimi očmi nad Bangladeš	zaspano	prismehlja. Poštarja slišim, ko nekje brni danes	A
Sem takó žalostnó. Zelo	zaspano	je Pavla jecljala, a še bolj je zaradi toplote	A
porinil v avto in zaloputnil vratca. Nekdo je	zaspano	pel.Prav nunc Lojze je moral biti.	A
Ribjega trga je bila veliko, zmeraj rumeno in	zaspano,	a vendar široko razprto oko.Z ladijske postaje	A
zaveso ob oknu. Debeluhinja še zmeraj takó	zaspano	zre v prazno. Kakor da je uročena, njena koža	A
v svoje lene spirale. Kakor kača je megla	zaspano	splezala po drogu in liže velike grozde, ki	A
nezaupljivi ste.« In stegnila je roko, vzela	zaspano	sivo muco z mize ter si jo položila v naročje	A
akomernem hrkanju. Pismonoša se je ozrl po sobi in	zaspano	utripal z vekami.Iz stare, rezljane stenske	A
ki prenekaterega spravi v nesrečo. Miličnika	zaspano	gledata, še zmeraj ne vesta, kaj naj zapišeta	A
- Imaš papir? je po stražarsko	zaspano	in nejevoljno revsknil rdečebradec. -	A
Slekla sem si obleko, kako naj se spet oblačim?	Zaspano	se ozira po svojih oblačilih in pogled ji zatava	A
kastrirani, zarenčal je in zalajal. Med vrati je	zaspano	vanj mežikal vratar. »Že teden dni niste	A
stran 245 . / ladjo sredi velike vode. Golobica	zaspano	gruli na žičnati ograji.Tukaj živi slutnja tišine	A
pred pol drugo zjutraj. Dežurni je nejevoljno,	zaspano	dvignil slušalko in se v hipu zbudil. Zavpil	A
91, Nova Gorica Ob polnoči so ga zbudili;	zaspano	je pogledal okoli sebe in se v trenutku povsem	A
pregovoriti. »Kar pojdite,« je dejal pristav	zaspano,	»saj ne bo nič; jaz vas tukaj počakam!« Preroškega	A
stran 5 . / je ves čas z veliko težavo dramil	zaspano	mladino; potem je umolknil in prepustil Ivanu	A
ga je vprašal pri vhodu. »Velik?« je dejal	zaspano	Boštjan, ne da bi spremljevalca pogledal.»Trden	A
poslovil. Bila je že trda noč, ko pridem v	zaspano	mesto.	A
Mik. Katica je zbobnala, kakor je rekla, to	zaspano	družbo skupaj, da ga spremi na kraj ponesrečenega	A
je nekaj migljalo, kakor bi neki jesenski bog	zaspano	gledal na omrtvelo naravo in ji trudno namigaval	A
Lazarja kakor mene ali Vaha ali mačka, ki je	zaspano	murlikal pod pečjo. Lazar je pretrgal	A
površno. Trovrag, ki je ves čas topo gledal in	zaspano	mežikal, kakor človek, ki ga po prečuti noči	A
s prijateljem v galerijo slik. Dolgo se je	zaspano	ogledoval; nobenega prizora, nobenega portreta	A
videti. Pred hišo je v senci ležal Rjavček in	zaspano	mežikal. Tonček ga je tiho poklical: »Rjavček	A
licem vstaja izza Ljubljanskega gradu. Toda ni	zaspano,	bolj se hlini zaspanega, da ne žali Ljubljancev	A
ob kraju strehe čepi nizek dimnik ‒ redek dim	zaspano	nad njim plava in priča, da hiša ni izumrla	A
velik in len, glava mu je počivala na tacah,	zaspano	je mežikal.Pa mu ni ugajalo, da Gašper z bridko	A
Tabor je zgodaj polegel. Jutro se je počasi in	zaspano	svitalo.Svarun je stal pred šotorom in razmišljal	A
je bilo videti kakor vedno, ob tej uri precej	zaspano,	odrevenelo v pripeki, zapuščeno.Tudi v recepciji	A
in nevaren, dočim je očetov odzdrav zvenel še	zaspano,	zamolklo in nevoljno. »Kaj hočeš, da	A
prijetnega godovanja. Tudi Janez in Polonica, z	zaspano	Metko na rokah, sta se oprostila, kajti ves	A
GREH Anastazij je odprl oči in pogledal	zaspano	krog sebe; ni se mogel jasno spominjati, kam	A
duri ni šla odpirat; sedela je za mizo, pred	zaspano	lučjo, roke v naročju, upognjena in žalostna	A
tistih tihih gostiln, ki stojé ob poti leno in	zaspano,	podobne starim ženicam v zelenopikasti obleki	A
postava ob hišah in izginila v kakšno vežo;	zaspano	so odmevali najini koraki po kamenitem tlaku	A
. / stran 197 . / Nato je prišel hlapec z	zaspano	svetilko, svetil je na to stran, na ono stran	A
trepetajoč od mraza. Odkar je zasijalo hladno,	zaspano	jutro, prestalo ni to tiho zimsko življenje	A
zadobil sveto odvezo ... Poslušaš me tako mirno in	zaspano,	kakor da ti pripovedujem staro zgodbo iz devete	A
trepalnice . / . / stran 191 . / so mi padale	zaspano	na oči ...Kakó je bilo prej drugače; kakó je cvetelo	A
obrobljene punčice so se premikale trudno in	zaspano.	Na čelo, skoro do obrvi, so padali temni lasje	A
klancem; tu in tam brlí svetilka takó bledo in	zaspano,	kakor da vsak čas ugasne ... V tem hipu zapazim	A
tega nočejo ali ne morejo pokazati. Govorili so	zaspano,	enakomerno, brez vsakega naglasa, kakor bi se	A
mladih hrastov ali tenkih brez, od daleč se je	zaspano	zasvetlikalo okno samotne hiše. Kmalu je	A
hripavim glasom nad nekom, ki mu je samo časih	zaspano	odgovarjal iz hleva.Imel je visoke škornje,	A
roke vise potne in zatekle navzdol, oči gledajo	zaspano	in brezizrazno. Ali o mraku!	A
več, samo od velikega oltarja se je svetlikalo	zaspano,	plapolaje.Prijel je za verižico in veliki, v	A
razpelom je sedela mati za mizo, svetilka je gorela	zaspano,	olje je pohajalo.Tam zadaj, v mraku, je bila	A
črno platno;, sveče so plapolale, trepetale	zaspano,	mrak je bil, po stropu, po vseh kotih kapelice	A
iz postelje. »Ne še!« je odgovorila Rezika	zaspano,	vrnila se je v posteljo, odela se je do ust	A
se je ozrla. Malči je sedela na postelji,	zaspano	in začudeno so gledale oči. »Ali me	A
in je zabolelo... Dà, tam na mizi gori svetilka	zaspano,	pozno je že, morda že polnoči.Na postelji, v	A
je delala, morda vso noč, svetilka je gorela	zaspano,	rdeče težke trepalnice so lezle na oči. In ko	A
slišati, vse, vse!“ Sedela sta zvečer v izbi,	zaspano	je gorela svetilka. Sklanjal se je nad knjigami	A
Prišla sva v mestece, ki je bilo že vse temno in	zaspano;	toliko sem videl, da je klonil Jernej glavo	A
nekoliko utrujen, z dolgočasnimi mislimi in	zaspano	dušo.A že na stopnicah sem začutil navadno,	A
Vse drugo za sivo meglo, še svetilka je gorela	zaspano,	kakor iz daljave; le beli, čudolepi obraz se	A
širokem in težkem vozu; težak in debel hlapec je	zaspano	božal debelo in težko kobilo. Ko je župnik	A
dol z bledim, na nahko šumečim bukovjem ... vse	zaspano,	dolgočasno do smrti! ”In tako se je moralo	A
veneli venci; mesto je dremalo, zmerom bolj	zaspano	so gorele svetilke; na tlaku so se oglasili	A
zakopan živ človek v zemljo, oči se ozirajo	zaspano,	zlovoljno, nikoli se ne ozro proti nebu; ne	A
ki je drugače dolgočasen, vzdrami s to finto	zaspano	zanimanje, ker ga s svojo umetnostjo ne more	A
hodil je nekaj časa po tlaku gor in dol, gledal	zaspano	izza sivih obrvi ter se izgubil naposled v stransko	A
prepregale pot. Svetilke so gorele medlo in	zaspano,	a na vzhodu, kjer je ravnokar vzhajala luna	A
zapovedniškega; samó spodnja ustnica je visela	zaspano	in leno navzdol. Tudi ta del dvorane je bil	A
on sam in vedel ni nihče izmed poslušalcev.	Zaspano	so gledali kvišku in se pogovarjali med sabo	A
časih je pomežiknilo rdeče okno, polzaprto,	zaspano	oko. ”Ne pride!“ je izpregovorila Hanca naglas	A
globoko v dolino, v gosto noč. Tudi poslednje	zaspano	oko, ki je gledalo iz vasi, je pomežiknilo in	A
gledale brez izraza, jezik je ponavljal leno,	zaspano:	”Za nas Bogá prosi!“Neusmiljeno je žgalo sonce	A
v sobo praznično oblečena dečka; gledala sta	zaspano	in topo in posegla sta hitro po stvaréh, ki	A
Boga samega posajena v rodovitno dolino. Ali	zaspano	in trudno so gledale hiše izza jablan - sive	A
Zgoden je bil še večer, komaj da je prva zvezda	zaspano	pogledala na frančiškanski most.Zato je rekel	A
dolge, ledeno mrzle roké ... Luči brlé samó še	zaspano,	sanjavo; umirajo, trepetaje in zvijaje se ...	A
Mrzlo, megleno septembrsko jutro se je dramilo	zaspano	za hribi.Nepremični, pustosivi oblaki so zastirali	A
še kadilo; z dvorišča je prišel stari hlapec,	zaspano	brlečo svetilko v roki. Še v črni suknji	A
pisala, je bilo že pozno v noč. Za mizo, pred	zaspano	gorečo svetilko, je sedel poleg Marte samo še	A
mizi, je prižigal svetilko; že se je slačil,	zaspano	strméč v tlà, ko ga je spreletelo nenadoma,	A
Kod sva hodila? Jutro je vstajalo rosno in	zaspano,	ko sva se napotila na Ljubljansko polje, jaz	A
vrtu je bila že noč, nad njimi se je motno in	zaspano	svetlikalo večerno nebo. Vrnila se je na	A
bova pila, preden pojdeš!! - No, praktikanče ti	zaspano!	To je Kačur; saj se še ne poznata ne!	A
praktikant ... iz Zapolja?“ ”Sem!“ je odgovoril	zaspano.	”Še zmerom davčni praktikant!“	A
izbo k sinu. Luč je bila privita in je svetila	zaspano.	Stopil je k postelji in se je sklonil.	A
lene oči so vprašale samo enkrat dolgočasno in	zaspano:	”Kaj bi radi, gospodje, ob tej pozni uri?“	A
očmi. Sram me je bilo in tako sem se trudil z	zaspano	močjo, da bi se opravičil. ”Glejte, gospodična	A
glava mi je klonila in zadremal sem. V	Zaspano	jutro je bilo; tenki sivi oblaki so plavali	A
v glavi mi je šumelo. Drevje je bilo rosno,	zaspano	so se pomikali sivi oblaki na zahodno stran	A
kamni, ožgani od sonca. Oglasilo se je od nekod	zaspano	čiričanje murnovo, a utihnilo je še tisti hip	A
in velika maša ... Odprla je oči, zravnala se	zaspano,	ali hipoma se je domislila in je skočila s postelje	A
pisal uradnik in petrolejka v veži je dremala	zaspano.	”Bala sem se te,“ je odgovorila Francka in	A
težke, utrujene glave in oči so gledale motno,	zaspano.	Stopil je na prag - žarka svetloba ga je	A
bil zelo majhen in otroški; oči so gledale še	zaspano	in lasje so bili vsi razmršeni. ”Poslušajte	A
je bila težka in brez misli, oči so gledale	zaspano.	Hodila sta vštric, sključena, oškropljena od	A
se vila v hrib proti Gradu; a hiše bi gledale	zaspano	s poluslepimi okniin bi se ne vzdramile; ne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani