vdati (411)

MLAKAR: Takó je. Hotel sem se vam	vdati,	brez ugovorov, brez pogojev, brez najmanjšega	A
In ne bode. FRIDRIH Zato se moraš	vdati.	Saj ne bode dolgo.	A
gora, ah, če mlado srce boli navdajajo, trpeti,	vdati	se mora! Ne bodeš več dolgo; oči govorijo, da	A
in že večkrat je bil jezen, ker se ni hotela	vdati	njegovemu zapeljevanju.Ali ni vsa ta ljubezen	A
Ležati na očetovem ležišču in se za to priložnost	vdati	ozračju spalnice.Samo za to priložnost sprejeti	A
znova in znova zaganjajo v bran, a se morajo	vdati	ob nepremičnosti trdih skladov apnenca.Vendar	A
prišli in so jih obkolili. In ker se niso hoteli	vdati,	so zažgali hišo...Sicer pa, kako naj vem?	A
na tla in skuša odpreti vrata, ki se nočejo	vdati.	Hoče jo spraviti v vežo.	A
spravil v posteljo še drugič in da se mu je morala	vdati	sredi ljubegadopoldneva še tretjič.Da je zamudila	A
do tega, ko so se primorani bodisi upreti ali	vdati.	Pazniki so bili sprva popolnoma togi in vzvišeni	A
hotel popustiti in se v brezizhodnem položaju	vdati.	»Niti slišati noče o vdaji,« je zarežal poveljnik	A
je brinovec zgolj in pristen. Morala sta se	vdati.	Strežnik jima je pokazal pot po stopnicah v veliko	A
in plošča se mora vzidati.« »Torej se morajo	vdati,	« je sklepal mož, ki se je bil tako zagrizel	A
črne misli so rinile v srce. Tem se ni hotel	vdati	Ivan, tem ne.Siloma si jih je izbil, hitel domov	A
plaščem krščanske ljubezni in se tako radovoljno	vdati	v neizogibnost.Blagor mu, kdor spotoma ne omahne	A
da mu gleda kmet v čeljusti, no, moral se je	vdati	silnim Črževim pestem.Užaljenega se je kazal	A
ondukaj začrkano!« Na tak ukaz se je bilo treba	vdati	usodi in moral sem prečitati izrodek svoje domišljije	A
prodajo cikorije in vžigalic; naka! ne smete se	vdati	temu poklicu in notranjemu nagonu in prodajati	A
zoper atentat na narodne svoboščine, vendar	vdati	bi se moral sili in bi prekinil petje.Toda ne	A
Čutil je le, da se mu steza nekako noče in noče	vdati,	samo jemlje ga s seboj, mršavega, hribovskega	A
slabo prikrito nestrpnostjo se je fant moral	vdati.	Medtem ko je mukoma pričakoval odrešilni trenutek	A
raztrgajo, preden dosežeta zakope ... Ulrik se mora	vdati,	ne kaže drugače! Vnovič se je sklonil	A
smehljá človek, ki se je vdal, ker se je bil moral	vdati.	”Zdaj, v teh hudih časih, ko se trese človeštvo	A
tihem pa šteje prislužke svoje strahopetnosti.	Vdati	se komurkoli, potuhniti se po hlapčevsko pod	A
Toda kljubovanje je bilo v mojem strahu. Ne	vdati	se!Ne vdati se, dokler me ne zgrabi, dokler	A
Ne vdati se! Ne	vdati	se, dokler me ne zgrabi, dokler mi ne izkoplje	A
Pridi! Ne bežati več, ne	vdati	se; ne več strahu! Stal sem in sem nenadoma	A
vzdignjene in srce je bilo tesno, ni se moglo	vdati	sladkemu pričakovanju, dramilo se je in je strepetalo	A
zemljo uklenjeni ... Spoznati je treba zmoto in se	vdati	v božjo voljo!“ Pogledala mu je v oči, ali	A
drugo“ življenje, nič koprnenja ”iznad sebe“!	Vdati	se v to, kar je in kar najbrž ne more biti drugače	A
in pameten človek, se je vdal in se je moral	vdati	vsem pravilom in zahtevam družbe, drugače bi	A
noči, ni mogel razumeti, kako se je bil mogel	vdati	tisti čudni misli takoj v prvem hipu, popolnoma	A
obrazu se ti pozna! ... Ali to je vse: ne se	vdati,	še pod sekiro ne!Jaz se nisem vdal!	A
bi bila Katra rada prodala, se Pušar ni hotel	vdati,	nasprotno je trdil, da je treba takoj mlin popraviti	A
še prav rada te bom imela!« Nisem se hotel	vdati:	»Govore, da imaš od hudiča hudoben jezik	A
In pri kontesi se boste vendar poslovili!«	Vdati	se je moral.Po širokih stopnicah odkorakata	A
spremljati na klavirju, ostajalo ni mu drugega nego	vdati	se.Grofica je hitela h klavirju ter pričela	A
vse mogoče ugovore koval. Nič mu ni pomagalo,	vdati	se je moral visoki njeni želji. ‚Pri nas se	A
In res so se morali podložniki in meščani	vdati.	Le pek Feguš, ki je vlival svete hostije ter	A
ko sodijo izučeni in poklicani sodniki. Ali	vdati	se je moral, ker mu proti škofu in vladarju	A
koder so jo bili odgnali graščinski hlapci.	Vdati	sva se ji morala z Jurijem, ker bi bila zblaznela	A
okrog obdan od sovražnika in zopet sem se moral	vdati.	Dne 29. avgusta 1707 je naju poročil župnik gospod	A
Pripovedovali so mi tudil ‒ deklica se ni hotela	vdati	brez upora ‒ mdostikrat so mi pripovedovali	A
domov, če bo želel.« Tako se je Henrik moral	vdati.	Čez čas je pogledal k bratu, da bi mu povedal	A
tudi vse njegove prijatelje, in se je moral	vdati.	»Kakšno plačilo hočeš?« je mrzlo vprašal Majnhalma	A
Tako pa ‒.« »E, kaj!	Vdati	se bo moral.Saj je sam vse zarogovilil.«	A
da je omahnila njegova volja, in se je moral	vdati.	Začeli so zatorej pospravljati svoje stvari	A
boš vrnil.« Tako se je mož moral spet tiho	vdati	in je odpotoval v domače kraje sam samcat in	A
sklenil, se moramo njegovim naredbam voljno	vdati.	Kdor v Boga zaupa ne bo nikoli zapuščen.	A
ga šele razjezi. Da se je drznila Sinjeoka	vdati	se brez njegovega dovoljenja moškemu, ki ga	A
deželo. Neuko ljudstvo pa se ni moglo tako hitro	vdati	novi spremembi in, kakor znano, se tudi v ljudstvu	A
pogodu, a kar je, to je, človek se mora v vse	vdati,	kadar se mora. Na eni strani Leonu je sedel	A
ekspeditorjem še eno dokončati. On se mi neče	vdati,	da je tisto lepo pesem naredil, ki sem jo včeraj	A
kadar je duh lastnih misli poln, ne more se	vdati	drugim, ne more prisvojiti in sprejemati tujih	A
tolikanj, da kljuboval ne bom več dolgo, to vém.	Vdati	se moram, srce tako hoče, da, vdal sem se že	A
prej na možato besedo priverili, da se moram	vdati,	kadar resnico zadenete.Drugo je bilo pa že manj	A
Spoznala bi, da se mora um le predostikrat	vdati	srcu, da človek takih reči želí, katere mu um	A
dotipavši ga s palico, ali stare kosti se ji nočejo	vdati,	pade v sneg.Vstati ne more, sama je na polju	A
med nepokojniki in se na lepo besedo ni hotel	vdati.	« »Če ga v štiriindvajsetih urah ne izdaste,	A
zdaj pa so zopet bili vsi te misli, ni za dlako	vdati	se krivičnim terjatvam poglavarjevim, stare	A
živel. Seveda, obema se je mladi gospodar moral	vdati:	»Izberi jih, bom že za krave druge kupil.«Oba	A
ni bilo pomoči upati. Vrela jim je kri, ali	vdati	so se morali in čakati, kaj pride.Ve se, da	A
to blago,« rekel je Dlek. Tekmec se ni hotel	vdati,	da denarja nima, in je zmerom obetal.Jezilo	A
Ne bode, gospod doktor!« oporekal je Koren. »	Vdati	se ne smemo!Gospodje v osrednjem odboru so radi	A
drugimi odpotovati. A naposled se je morala	vdati.	« Andrej, ki je vstopil, motil je prijatelja	A
Prve straže so posekali, a potem se je moralo	vdati	vse.Grad je v turških rokah.	A
kmeta ni bilo več rešitve. Kdor se ni hotel	vdati,	je moral umreti takoj na mestu. Mirko	A
tako neizrečeno nesrečna! Ona se ni smela	vdati	in prepustiti najslajšemu čutu mladega srca	A
vse prizadeve, da se mu je, ako noče poginiti,	vdati	presilni oblasti.Hladna modrost, da, slaba tolažba	A
bo tisto; svojo glavico imaš, svojo trmico;	vdati	se mi bo v božjo voljo in tvojo; bodi mi milostna	A
mogla misliti, kako bi se mogla kakemu takemu	vdati	in zavezati za vse življenje.Trdne volje sem	A
siliti na žalost. Ali moramo se premagovati,	vdati	v božjo voljo, prehudo žalost tolažiti in krotiti	A
ni dobro pri srcu ‒ in vendarle se ni hotel	vdati;	preziral je celo razumne opomine blagega župnika	A
Kaj sem hotel? Moral sem se	vdati	in tržiti z robo, ki je obetala kaj dobička	A
več.’ Jaz pa se nisem hotel zdaj tako hitro	vdati.	V nedeljo bi bil Micko lahko srečal, pa nisem	A
pohlevno prosila za svet, bi li se mu smela	vdati	ali ne, je rekel naglo, ognjeno in skoraj togotno	A
hišo, na Tončko. Krčmarico zapro, ni se hotela	vdati,	krivica se ji popolnoma ni dala dokazati, ker	A
postalo silnejše, vsak hip so se morale duri	vdati	in vpitje je naraščalo vedno bolj.Danijel je	A
Škoda jo je. V božjo voljo se je treba	vdati.	« Pogreb je bil lep in velik.	A
jaz zapeljala.« In ko se Konrad le ni hotel	vdati,	ga je gospa Juta začela novič objemati in poljubljati	A
ostalo vojaštvo pa mora odložiti orožje in se nam	vdati	na milost in nemilost.« Majnhard je vedel, da	A
zaščitnik oglejske cerkve« in zato se je moral	vdati	in iti sporočit Jurju patrijarhove pogoje.	A
zgodi po njegovi volji, in Rovan se je moral	vdati.	Kmalu nato so zadoneli rogovi in pred	A
vsi bledeli in pešali. Takrat so se morali	vdati	v največje potrpljenje.Že popoldne pred tistim	A
vsi bledeli in pešali. Takrat so se morali	vdati	v največje potrpljenje. Že popoldne pred tistim	A
petnajstletno dekletce v preparandijo, ali se je varno	vdati	upanju, da jo njena mladostna svežost in lepota	A
videl rajši na robu sveta nego pred sabo.	Vdati	pa se je moral svoji usodi in prisesti obema	A
njegove bolj stojé. Za danes vendar ni pomagati,	vdati	se mora nemili usodi in svojemu očetu podoben	A
je bilo to, da je moral priznati poraz in se	vdati	lastniku ladje. Samo ena napačna pošiljka opija	A
Le čakati.	Vdati	se.V usodo.	A
in ni šlo, nikakor in nikakor se niso hoteli	vdati.	Nazadnje je Pavlovec v imenu fabriškega gospoda	A
si je natanko ogledoval in se nekako ni maral	vdati	malodušju. »Kaj ni čudovito blago?«	A
Fix ni vztrajal in razumel je, da se mora	vdati	in počakati na nalog iz Londona.Toda odločil	A
mogoče nadoknaditi: treba se je bilo pač v to	vdati.	Kopnega niso zagledali prej kot 6. ob petih zjutraj	A
navsezadnje je bila v njihovem taboru. Ria se ne sme	vdati	potrebi po izpovedi, ki jo je čutila."Kdove	A
posameznika, naroda in človeštva, ne pa se jim	vdati	na slepo ter sanjati o zvezdah.Nekateri iz najmlajše	B
nísem takó slab in pohleven, da bi se mogel kdaj	vdati	v svojo usodo in Te pustiti komu drugemu.Nikdar	B
kdaj se boriti in kdaj in kako popustiti, se	vdati,	sprejeti.Ko sem se poslovil od televizije sem	B
Tako sem spet srečal stare znance in se moral	vdati	v razmere, ki so obetale dolge nočne pohode	B
in ključ vtaknil v žep. Poslanik se je moral	vdati.	Tedaj je pričel Kidrič ponovno govoriti o umetnosti	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani