nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Bilka v viharju/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
S svojo tenko, belo roko (le plemeniti starci imajo take ”izkušene“ roke) si je božal ubogi, mrtvi ostanek stegna. Smehljal se je narahlo, kakor se smehljá človek, ki se je vdal, ker se je bil moral vdati.
”Zdaj, v teh hudih časih, ko se trese človeštvo v groznici, ko se ne blêde le poedincu, temveč celim narodom, zdaj sem mrtev, sem kamen, ki je bil po čudnem naključju zletel s pota v jarek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani