umrl (32.324)

po izumrlih Ortenburških. ARON In je sam	umrl!	PRVI ŽID Jehova je s Celjem, jaz sem obupal	A
vriskajo na prsih. Pravijo, da še od vina nihče ni	umrl,	a mnogo se jih je rodilo.Najbolj poredni so	A
kupo? . / . / stran 101 . / VERONIKA Da bi	umrl.	Jaz ljubim, on pa mi je bil na poti.	A
poroka? MICKA Kakor hitro bo njegov stric	umrl.	Pak naj mi dajo prstan!	A
tak zal gospod kamen ratal. Je že njih stric	umrl?	TULPENHEIM Ne bo več dolgo vlekel, zdaj ima	A
KLOMBNER: Tisto uro, ko si prijahal v Ljubljano, je	umrl	gospod Nikolaj Škofič, generalni vikar in kanonik	A
Gospodična Milka me je povabila. GREGOR: Vam je kdo	umrl?	IGNAC: Ne.	A
sholar Janez. JANEZ: Škof Urban Textor je	umrl	... novi ljubljanski škof je Peter Seebach.	A
da smo mi zastrupili tistega meniha, ki je	umrl	pred štirinajstimi dnevi. KLOMBNER: Ta	A
poznal. Dober gospod, škoda, da je tako mlad	umrl.	HELENA Jaz ne bom motila.	A
odločuje. Oče mi ne da miru; zdi se mu, da bo kmalu	umrl,	in pred smrtjo me hoče preskrbeti.Popoldne pojde	A
je bilo zaradi tebe, posebno po tistem, ko je	umrl	oče in sem ostala sama ...Nikoli nisi imela	A
prošnje, nazadnje pa se naveliča ... Zadnji je	umrl	že predlanskim, pa so letos šele zapazili to	A
bo naznanil, da bo trikrat potrkal, predno bo	umrl.	Potrkal je dvakrat, in predno je udaril tretjikrat	A
pijanec je bil in le sreča za njegovo hčer, da je	umrl...	Nič drugega mi ne očitajo, pravite?	A
jaz! Pijanec je bil in ko bi začasa ne bil	umrl,	bi bila njegova hči danes bosa in naga. ŽUPNIK	A
je sploh prišel tu sem? GRUDNOVKA: Oče mu je	umrl	in zdaj ko je svoboden in imá denarja, misli	A
- GRUDNOVKA: Pred par leti je menda	umrl	v neki zakotni vasi človek, ki je bil jako ženialen	A
Zdaj je pozabljen. A da je pozabljen in da je	umrl	v uboštvu, je kriv kolikor toliko doktor Grozd	A
približa obrazu, pol ležé. Tako bi človek	umrl	... GORNIK: Res ... milostiva.Vstane, se ji	A
odrekla mi ljubezni ni. I njen otec, zdaj že	umrl,	obljubil mi jo je.Tu pride on, Čeligoj, prekleto	A
živel in srečen bi bil na starost. Zdaj pak je	umrl,	praviš, in gotovo se na zadnjo uro ni prijazno	A
veš o moji žlahti, pokveka pijana! Tvoj oče je	umrl	nekje za plotom, moj pa je umrl kristjansko	A
Tvoj oče je umrl nekje za plotom, moj pa je	umrl	kristjansko, da boš vedel! Torbarček.Ti, ti	A
Ali potolaži se! Saj ni	umrl.	Ali se boš smejala današnjim solzam, ko se bo	A
prinesó mu vsi novíco, Ko síne svit: »Sinóč	umrl	je nagle smrti sósed, Mejáš naš ‒ Vid!« List	A
In najina vest te smrtno ne rani!	Umrl	je mlinar in njega hči ‒ ‒ pod zemljo spi ob	A
da tvoja desnico na ramenih čutim. In ti si	umrl.	Zakaj se povračaš?	A
Jeriho mesto! A jaz pa ne Mojzes, da prej bi	umrl,	ko prišel v to Jeriho mesto. In grozen je s	A
prižgala, zopet življenje vanj dahnila si. Jaz sem	umrl.	Oj dekle, pomisli: moje široko razprte oči videle	A
loze v cerkev se ozrl; oj, toliko da revež ni	umrl:	ker polna cerkev bila je duhov. Brez glav so	A
Vnemár naprej je živel, manj svet, ko razujzdán,	umrl	je nespovédan, in ne v svet′ olje djan. Vsi	A
spet na lóv, da vjáme se ti ptíček nóv.	Umrl	mi je srcá brezúp, spet vržem se med mestni	A
duhovnik molil ob gomili: saj je živel, saj	umrl	je bedno, beden torej bode naj za vedno.	A
zapustil solzno je dolino ... Saj je živel, saj	umrl	je srečno, srečen torej bode naj na večno	A
da up zató je vstal mu v srcu, da je -	umrl.	Kdo plakal ní, ki je pred rajem ves	A
bridkó dolžiti sebe, in vendar lažje bi	umrl	kot da dolžíl bi tebe. OJ SNEG, ZAKAJ	A
pijan in pol razgaljen. Legel je in je	umrl.	In pomisli: ko je ležal, niti ena gorka	A
zemljó ti je svojo zaprl; glas tvoj je	umrl	za njega, za narod tvoj ni umrl. Saj senca	A
tvoj je umrl za njega, za narod tvoj ni	umrl.	Saj senca vojvodskega žezla nikoli duhá	A
bi ga izdrl ‒ A zdaj je prepozno ‒ zdaj si	umrl.	2.	A
Akordi 88 Pojenec 89 V ravnodušju 90 Oreh 91	Umrl	je 92 Epitaf 93 Smreka Breza raste med gorami	A
kot v gredi cvet mi žalosten pognal je, mlad	umrl,	zvenel bom, ne poznal radosti. Umrl je Umrl	A
bom, ne poznal radosti. . / . / stran 92 . /	Umrl	je Umrl je ...Kdo spozna skrivnost življenja	A
poznal radosti. . / . / stran 92 . / Umrl je	Umrl	je ...Kdo spozna skrivnost življenja?	A
Kdo spozna skrivnost življenja?	Umrl	težko, strt od življenja in nerad. V trenutku	A
kje se zbudi še kedaj. . / . / stran 80 . /	UMRL	JE Umrl je ...Kdo spozna skrivnost življenja	A
zbudi še kedaj. . / . / stran 80 . / UMRL JE	Umrl	je ...Kdo spozna skrivnost življenja?	A
Kdo spozna skrivnost življenja?	Umrl	težko, strt od življenja in nerad. V trenutku	A
balada Hej, sem šel od dedine Žužem domov,	umrl	tam v Potočih stric bogat njegov, a med potjo	A
Dva sokola se spremenita v plitvo rano ... Boš	umrl?	Ščebet in brbot Sončni preliv rožnate igrivosti	A
Ali preden mi skovir odpoje, malo preden bom	umrl,	se bom v tihi hram zaprl in izpel vse pesmi	A
plašnó vztrepetala: Samo da mi ne bi, da ne bi	umrl!	Takrat, ko na prsih je tvojih še spal, takrat	A
veš, mama, lepo je živeti, toda, za kar sem	umrl,	bi hotel še enkrat umreti!	A
. /\ .. stran 16 . \/ Nihče rekel ni, da	umrl	si prerano jokal nihče, kot nihče ne bo za mano	A
nos, nič kaj po Šraufencigrovo veseli... Da bi	umrl?	To ne more bit!	A
in ga pogledala od zgoraj navzdol: Tedaj je	umrl.	Zdaj imam le noge bežečega volka in pljuča,	A
. /\ .. stran 36 . \/ Danes ljubi moj je	umrl	Danes ljubi moj je umrl bog daj mir njegovi	A
Danes ljubi moj je umrl Danes ljubi moj je	umrl	bog daj mir njegovi duši, naj pokoja mu ne ruši	A
duhá okove v grob polóži, češ: rodni brat mu je	umrl!	In ‒ smrti ni!	A
stran 39 . / Ko ilnato boš ječo strl, ne bom	umrl!	No duhu poženó peroti, ki jih iz dola solz in	A
Zapustil svet sem mladolet, se v celico zaprl,	umrl	je zame celi svet, jaz nisem zanj umrl. Zabíti	A
zaprl, umrl je zame celi svet, jaz nisem zanj	umrl.	Zabíti ga ‒ mi moči ni, uživáti ga ‒ ne smem	A
leta še! Ti ne veš, da zimski čas cvet je naš	umrl,	ne, da je življenje mraz to srce mi strl. Toda	A
po rajnkih nosim jaz. Umrla ni še mati mi,	umrl	ni oče še, za sestrami, za brati mi srce ne	A
Slovenec. Slovenec. Ta okrvavljeni človek je	umrl.	Slovenec črno obrobljeni.	A
umiraš ‒ umiraš na belem stopnišču? Kristus je	umrl,	moj brat; nikdo, te ne ljubi več, nikdo ne žaluje	A
je bilo skrito svetu in tihi, topli besedi.	Umrl	si na cesti, z glavo na mrzlem kamnu, in ni	A
Melanholija V sobo bi se zaprl, oj zaprl, da bi	umrl,	oj umrl. V tesni sobi bi umrl, moj brat.	A
V sobo bi se zaprl, oj zaprl, da bi umrl, oj	umrl.	V tesni sobi bi umrl, moj brat.	A
zaprl, da bi umrl, oj umrl. V tesni sobi bi	umrl,	moj brat. Ah, kaj meni svet in kaj pomlad!	A
ljudmi bi se zaprl, kot romar na gorski poti bi	umrl.	Ne, jaz nočem še umreti Ne, jaz nočem še umreti	A
srebrn sijaj, polcvetal, čudovit ‒ človek bi	umrl,	pa ne more umreti, in bi živel, a je zlomljen	A
sem ga, še bom pil, dokler bom živ. Kadar pa	umrl	bom, vinca več pil ne bom, den′te me v hladni	A
vince pil, oja, dokler bom živ. Oja, kadar pa	umrl	bom, oja, vinca več pil ne bom, oja, den′te	A
vel′ki zvon. Oj, ta mi bo zazvonil, kadar jaz	umrl	bom. Bim bom, bim bom, bim bom ... Oj, ta vojaška	A
svetla luč. Oj, ta mi bo svetila, kadar jaz	umrl	bom. Cin cin cirin cin, cin ... Oj, ta zelena	A
zadnji dom. Oj, tukaj bom počival, kadar jaz	umrl	bom. Bim bam, bim bam, bim bam ...	A
velki zvon, oj ta mi bo zazvonil, kadar jaz	umrl	bom. Bom bom bom bom bom bom, bom bom bom bom	A
bom bom bom. Oj ta mi bo zazvonil, kadar jaz	umrl	bom. Oj ta vojaška sablja, ta bo meni svetla	A
meni svetla luč; oj ta mi bo svetila, kadar jaz	umrl	bom. Cin cin cin cin cin cin, cin cin cin cin	A
cin cin cin ... Oj ta mi bo svetila, kadar jaz	umrl	bom. Oj ta zelena trata, to bo meni zadnji dom	A
bom počival, . / . / stran 69 . / kadar jaz	umrl	bom. Di dredi redidon, di dredi redidon ...	A
redidon ... Oj tukaj bom počival, kadar jaz	umrl	bom. Oj ti gorenjski fantje bodo pokopali me	A
zmiraj bom vince pil, dokler bom živ. Kadar pa	umrl	bom, vinca več pil ne bom, djente me v črn grob	A
prinesli so v sosednjo sobo bolnika, ki je kmalu	umrl.	Zdravnik mi je povedal, da bom moral najmanj	A
nas strašiš brez potrebe. Zakaj bi prav letos	umrl,	ko smo tako lepo preuredili sobo, da ne boš	A
tremi svinčenkami v glavi. Kdaj in ali je že	umrl,	ne vem. * * * Nič čudnega, kajne, da prenašajo	A
sila skromni in trdoživi, nobeden ni takrat	umrl.	Prišli so nenadoma in kmalu so izginili neopazno	A
tudi Vladka so spravili domov. Na jesen je	umrl,	leto po tem, ko je odšel v svobodo. Hudo nam	A
otroka, v četrtem je povila živega otroka, ki je	umrl	kmalu po porodu, kasnejši otroci so sicer živeli	A
mesecev, in jo pustila komaj živo. Otrok je medtem	umrl.	Mož jo je spravil v najboljša zdravilišča, preizkusil	A
bledih licih in globoko je vzdihnil: »O, da nisem	umrl!	« »Ne tolci Boga po glavi!« sem ga zavrnil.	A
sobi, si kar predstavljati ne more, da bi oče	umrl.	Takrat upa in verjame, da stari spet ozdravi	A
postati velik,« pravi Lojzek. »Zdaj ko je oče	umrl	na fronti, da bom jaz skrbel za družino, je	A
»Da,« je rekel Branko. »Kadar bo stric	umrl,	bo tvoja.« »Kdaj bo umrl?«	A
»Kadar bo stric umrl, bo tvoja.« »Kdaj bo	umrl?	« »Tega pa ne vem.«	A
misli. A prav gotovo je, da bi, če bi stric	umrl,	šla na sprehod z lepim fantom kakor gredo druga	A
marali tja. Takó niti niso vedeli, da je stari	umrl,	in so prišli, ko so že bile sveče okoli njega	A
spomnil, da je Mici rekla: »Tvoja bo, ko bo stric	umrl.	«A zdaj je sedela mlada gospa za pisalno mizo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani