umreti (2.169)

VERONIKA Tedaj ‒ upor. Jaz nočem še	umreti.	Ti, ljudstvo, in vi, živa moška srca, ne dopustite	A
mačko v gozd. Ne, vitez Herič, ni še meni sojeno	umreti.	Rog bliže.	A
Kaj hočem z njim početi? TONČEK Rajši	umreti	kakor njih zapustiti! GOSPA Mólči, mólči!	A
slovensko cerkev, temveč pri njej moram ostati in	umreti.	SEEBACH: Ce tako mislite, vas bom pač moral	A
ki oba vesta: obstati in pasti. Živeti ali	umreti.	Toda kaj to pomeni obstati, ko pa je vendar povsem	A
besedo - svoboda, izrekel zares, bil pripravljen	umreti	zanjo ... Ugotovil sem, da je bila cesta, ob	A
pripravljen iti v zapor, in ne samo to, tudi	umreti,	v Jeruzalemu za ime Gospoda Jezusa. DOBERMAN	A
smrti. DOBRIN Ali misli Helena tako kmalu	umreti?	KOREN Bog ji daj zdravja in dolgega življenja	A
VLADIČ In midva hočeva živeti. DOBRIN	Umreti	pa tudi jaz nočem. HRUSTIČ Živeti se pravi	A
in tudi jaz sem ga imel - a kaj, vsi moramo	umreti.	Pozno je nocoj ne pride več sem d�l; povem Vam	A
Prognani hudodelec, pojdi z mano, ubogaj me, zakaj	umreti	moraš! ROMEO To moram, res: zató sem prišel	A
ljubezen do domovine, katera jih ohrabri, da mogó	umreti	za slovenstvo, a ne ga popuščati.Čuvaj svoj	A
moje hiše. Žena Fridrihova je bolna, utegne	umreti,	in potem ne bi bilo dobro, da ima tako mlado	A
sem in zapuščena in lahko bi umrla, samo nečem	umreti,	obsojena po nedolžnem.Ker jaz nisem čarovnica	A
pričanje je, kar so govorili zoper mene. Nečem	umreti!	Ni res, da sem ga jaz preslepila, da sem ga očarala	A
nesrečno, kar z menoj v dotiko pride. Zato hočem	umreti	in umrem.A ti, ki si kriv moje smrti in moje	A
življenju in v smrti! (Zajoka.) Oh, ko bi mogla	umreti,	takoj tukaj...Uničena sem.	A
pozimski mir nikdar tako. Grenko je mreti in	umreti,	a mrtev biti je sladko. Roži Kaj te čaka,	A
tožba ne more iz grla. Pa saj ti, Katinka,	umreti	ne smeš; jokali bi angelski zbori.‒	A
merim, palcov pet, veselo čem živeti, junaško ‒	umreti.	Zdravljica Prijatlji! odrodile so trte vince	A
S srcam obupnim si príšel domú. Mogla	umreti	ni stara Sibila, de so prinesli ji z doma prsti	A
moglo mi takó živeti - poleg tebe si želi	umreti.	Kaj ni bledo lice, prej rudeče?	A
pogubil ... O tri dolga leta je trpelo, a	umreti	srce ni hotelo. Pa nocoj na gradu z gosti	A
srce jenja mi živeti - poleg tebe si želí	umreti.	“ In poljub na ustna njemu dahne, hladna	A
pogled moj? Poglej na vzhod, že sije luna,	umreti	moram jaz nocoj. Samó nocoj, nocoj me ljubi	A
pógled moj? Poglej na vzhod, že sije luna,	umreti	moram jaz nocoj. Samó nocoj, nocoj me ljubi	A
leči zna vsak, vsak pasti vznak, vsak zmore	umreti,	zato se zravnaj, zadihaj, udrihaj, začni že	A
gestah tvojih, ti bitje mrzlih harmonij?	Umreti	vsem ... ljubiti v duši tebe! Ti si kot kip, kot	A
gestah tvojih, ti bitje mrzlih harmonij?	Umreti	vsem... ljubiti v duši tebe! Ti si kot kip,	A
zanjo vneti, z gore so višarske šli, težko jim	umreti	... Brez ljubezni hodim jaz in brez nad po sveti	A
po sveti ‒ lahek bo poslednji čas, lahko mi	umreti.	Nageljne poljske Nageljne poljske sem nosil	A
fantje, ki hoteli so živeti, pa so morali zato	umreti!	Znamenja V času gorja pred veliko nočjo, v	A
Upri, upri se, raja! Težko, težko nam je	umreti,	ker čas je v nas, ki zdaj ga ni še, ker slišimo	A
živeti, toda, za kar sem umrl, bi hotel še enkrat	umreti!		A
ljubezni in dobrote, ki s tabo vred ne sme - ne sme	umreti!	Vem, da moje pesmi niso pesmi za današnjo rabo	A
pomaga, z vsemi tistimi poljubi vred. Kar mora	umreti,	umre.Kar pa ostane, je čas, ki stara vrata pozapre	A
nesrečen oča tvoj, ki kriv brezmejnega je zlega!	Umreti	moraš, hči, umreti v življenja polnem, lepem	A
kriv brezmejnega je zlega! Umreti moraš, hči,	umreti	v življenja polnem, lepem cveti: prisegel sem	A
drvar, ne teši si rakve nikar; čemu li bi hotel	umreti,	ko lice ti v prvem je cveti? O, škoda teh lepih	A
snega v beli tišini srca zaspati, zaspati.	Umreti.	Rdeči dimnik poje.	A
Mi vsi smo bolni. Moramo	umreti,	moramo umreti, ni nam trpeti. Ni nam živeti	A
Mi vsi smo bolni. Moramo umreti, moramo	umreti,	ni nam trpeti. Ni nam živeti.	A
približati? S smrtjo v duši hodimo, pa ne moremo	umreti.	Starci Starci, nam pravite, starci, bolestni	A
srcu bolest, in predno izrečeš svojo besedo,	umreti.	Odprto V večnost je moje srce odprto: iz Kaosa	A
Ta strašni molk, ne moreš se opiti, opojno	umreti	v čudni ta pokoj; da je bolest mogoče pozabiti	A
melanholija sivih tlakov, mrličev, ki ne morejo	umreti.	P. S. Vem, vi ne morete tega razumeti.	A
srce, saj ni več veselo, moja ljubica morala	umreti	bi, če bi z mano živela, golobčki. Vi me spominjate	A
pogledat, tujec, a zdaj ne smem. Daj mi, da morem	umreti	tukaj, sedaj, glej, meni je ugasnil edini, poslednji	A
umrl. . / . / stran 53 . / Ne, jaz nočem še	umreti	Ne, jaz nočem še umreti, saj imam očeta, mater	A
/ Ne, jaz nočem še umreti Ne, jaz nočem še	umreti,	saj imam očeta, mater, saj imam še brate, sestre	A
sestre, ljubico, prijatelje; ne, jaz nočem še	umreti.	Ne, jaz nočem še umreti, saj še sije zlato sonce	A
ne, jaz nočem še umreti. Ne, jaz nočem še	umreti,	saj še sije zlato sonce, saj mladost me drzna	A
saj so cilji še pred mano; ne, jaz nočem še	umreti.	Kadar pa ne bo nikogar, staršev ne, ne bratov	A
kot bi z mano žalovalo ‒ res, ne bom se bal	umreti,	kaj mi samemu živeti? Ne prosi, brat Ne prosi	A
globin ‒ da nehal bi krvaveti, o, da bi mogel	umreti!	O, saj ni smrti O, saj ni smrti, ni smrti!	A
polcvetal, čudovit ‒ človek bi umrl, pa ne more	umreti,	in bi živel, a je zlomljen, ubit. Pogovor z	A
sem boril se v duhu čist in kor borilec moram	umreti;	in tákrat prišel bo oteti me iz trpljenja beli	A
kako bi nazaj, kako, duše njihove ne morejo	umreti,	tiho duší jih pod vodó. Bodo li večno v temi	A
/ Želja po smrti Daj mi, Bog, da mogel bi	umreti,	tiho potopiti se v temo, še enkrat kot zvezda	A
dr′gač. Zdaj pa mal′ pomislimo, de bo treba	umreti,	jenu mal′ zavzdihnimo k nebeškemu očeti, da	A
Saj jaz te ne smem več ljubiti, brez tebe	umreti	‒ le to si želim. Pod rožnato planino Pod	A
stran 405 . / Doma preživeti si dneve želim,	umreti	se tudi doma ne bojim, v domači gomili se spava	A
Osamljena. In misel, ki mora vsakič znova	umreti.	Vzemi jo enkrat, le enkrat s seboj v slovo in	A
ga lepo, naj mi vendar pove, če zares moram	umreti.	»Hudo si bolan, a dokler dihaš, upaj (to je povedal	A
in preskrbite, da bo javkanja kmalu konec, a	umreti	ga ne smete pustiti!« Prošnja in skrb sta ji	A
pozdrav javkati: »O, zakaj me niste pustili	umreti,	dohtar!O, koliko trpim!«	A
zmenita, ona je ukazala, da tedaj še niste smeli	umreti.	Je že vedela, zakaj.	A
poškodovano oko in se ustavilo na meni. »Pustite me	umreti	doma!« je rekel in zamižal. »Nisem prišel k	A
Kdo ve. In prav zato morda hoče ponosno	umreti,	kakor sta se veličastno potopili vojni ladji	A
Vendar se ji ne sme nič zgoditi. Ne sme	umreti.	Prevelika kazen bi bila.	A
poklicni fanatik lahko ploska, ko mora človek	umreti.	« »Mirko.« »Ploska, ker se veseli zmage tiranove	A
je tako prečistilo svet, da je bilo kar škoda	umreti.	Toda Temnikar ni niti za hip pomislil, da bi	A
Vsak!... In potem mora vsak	umreti.	Vsak!	A
Malo je, toda zapomni si, da je za lakoto težko	umreti.	Kos kruha človek zmeraj najde ...	A
Umrla bom! Toda nočem	umreti!	Nočem umreti!’ -	A
Toda nočem umreti! Nočem	umreti!	’ -‘Saj ne boš umrla!’	A
- Ali boš že spet začel? - Nočem	umreti!	-je odločno ponovil bledi orožnik.	A
se je Testen dolgo upiral. Ko je bilo treba	umreti,	je rajši znorel.« »Tomaž!«	A
Ozdravel boš in boš vesel. Mi te ne bomo pustili	umreti	na cesti.Dali ti bomo košček kruha in strehe	A
da ne bo jedel, ker je mati rekla, da mora	umreti	od lakote ...Možje so torej sprevideli, da mu	A
svetu ... Kako strašno mora biti, kadar je treba	umreti!	... Saj nemara smrt ni tako strašna, toda strašna	A
da bi stekel k mami in ji rekel, da ne sme	umreti,	a tedaj sem kar odrevenel: prešinila me je nova	A
Pepo, če se še kdaj vrne. Matic pa ni hotel	umreti.	Živel je in celo rasel.	A
ime. 10 .. . \/ . / veliko in edino željo:	umreti.	Odkar mu je bila mati nekako dopovedala, da bo	A
»Ne!« je pribil župnik. »Če boš še hotel	umreti,	sploh ne boš umrl!« »Tantadruj, saj	A
boš umrl!« »Tantadruj, saj ne bom več hotel	umreti!	« je zajokal norček in se s sklenjenimi rokami	A
rokami pognal proti njemu. »Saj ne bom več hotel	umreti!	« »Ali res ne?« je vprašal župnik.	A
razmesarjeno, srce zdrobljeno na tisoč koscev, toda	umreti	noče.Tistih tisoč drobcev, enega samega razbitega	A
bodo dekle vzeli s seboj, mladeniča pa pustili,	umreti	pač.Tedaj dekle naperi vase meč in zagrozi,	A
On ima nekje nekakšen svoj dom. Ne mora	umreti	v tem smradu z belimi oslinki po bradi, črn	A
pride tudi hudič in ga zadavi. Oče hoče kar	umreti	od žalosti, potem pride k Agnes in jo pohlevno	A
dopušča, in če dopušča vse to, zakaj je morala	umreti	mala Teresa, s čudežno lepimi besedami na ustih	A
katero kliče vivat in je pripravljen zanjo	umreti,	toda Friderik reče njemu, kakor drugim, ki stojijo	A
Benedikt je prav tako star in bolehen, tudi on zna	umreti,	in kaj bo potem?In še sam bi najraje legel k	A
počel v Mehiki in zakaj je zaradi njega moralo	umreti	toliko ljudi, tudi Avstrijcev.Ob vsej plavi	A
resnjenimi očmi. Mladi častnik carske vojske bi moral	umreti	na strašnem begu pred zasledovalci, pred smrtjo	A
Naš narod mora živeti, tudi če moramo mi za to	umreti,	je Leopold Markoni starejši dvignil roke od	A
Čutil sem, bo dejal pozneje, da ne more	umreti,	da njegove oči pomenijo ves njegov vpliv.Ker	A
herojskih okoliščinah in prišel do zaključka, da	umreti	ali ne umreti sploh ni vprašanje, kajti vsi	A
okoliščinah in prišel do zaključka, da umreti ali ne	umreti	sploh ni vprašanje, kajti vsi bomo nekoč umrli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani