nova beseda iz Slovenije
naglo stopi k Vasilki, dvigne roko, hoče jo | udariti, | Vasilka mirno stoji.Janku omahne roka. | A |
EMERIK: Raje po hrbtu. VOLODJA hoče | udariti | s kitaro po klavirju, premisli si, udari postolu | A |
podprt sem že, da bi zavoljo denarja sam upal | udariti. | Je nekaj čisto drugega. | A |
zdajle zmerom dobivam po hrbtu, sam pa ne morem | udariti... | Vzame kozarec. | A |
majhnih rokcah? Kje pa me mislite prijeti, kam | udariti? | MAKS: Sami ste se slekli pred mano. | A |
po nji, pa jo je umaknil, ko je hotela Evka | udariti. | Naj bo dober z Mici. | A |
je odkimal župnik. »Morala bi se še enkrat | udariti. | In takole naravnost, iz oči v oči.« | A |
zasliševanju mora biti prisoten, in če je treba | udariti, | če ga komisar samo pogleda in reče:»No, gospod | A |
stran 121 . / Z roko bi ga utegnil doseči, | udariti, | da bi pritekla črna kri, se stebri razsuli, | A |
stran 36 . / proti cerkvi, vidi prav od blizu | udariti | zvon.Zvon se zamaje in kembelj z vso močjo udari | A |
Ot je čutil, da bi moral starca z vso silo | udariti | po temenu in ga pohoditi, da bi potem vsi skupaj | A |
vsaki vasi, v vsakem zaselku pljuniti nanj, ga | udariti | in tudi ugrizniti, če se je le dalo.Johan Ot | A |
je z dvignjeno pestjo, ki je hotela še enkrat | udariti | po lesu, stal Baltazar Kazelj Locatelli z upadlimi | A |
oboje, kaznovati in obenem imeti, želel si jo je | udariti | in ji dvigniti krilo in leči med njene noge | A |
zdivjano čredo, ki je spet enkrat pripravljena | udariti | in zabosti, bičati in križati, naenkrat ob sebi | A |
Tistih za pod pazduho. Nihče se več ne zna | udariti, | jokati, ugrizniti. Smejati se, to pa sploh ne | A |
nekaj, kar mora ob pristanku letala stresti ali | udariti. | Zdaj omenja Fred samo še svoj dom, vsakdo naj | A |
dozo v rokah se je nekoliko smejal. Ne upaš si | udariti, | je rekel Glavina, en drek si upaš.Njegova roka | A |
napadli. Ampak časa ni bilo več, morali bodo | udariti | s tistim, kar imajo - kar bo, pa bo.Kako malo | A |
in tokrat dvignil celo roko, kot bi jo želel | udariti. | »Vse, kar ima, mu je dala armija!« | A |
ki so bili na hribu, so vedeli, kam morajo | udariti, | če bodo dobili ukaz.Nervozno so merili in še | A |
dejal. »Jaz imam trdo pest, zato si ne upam | udariti | z vso močjo.To me zavira. | A |
bilo dolgčas. Toda ponoči in pa v sili moraš | udariti, | če drugega ni, s polenom.Letos so posebno sitne | A |
zadene, potlej pa puško za tanki konec prijeti in | udariti | ali pa na drevo!« »Jaz sem pa slišal,« omeni | A |
domov in bo vpil in klel. Če bo pa hotel tebe | udariti, | se kar zame skrij!Mene ne boli tako hudo.« | A |
deželsko gosposko; pa tudi svoj pečat morate | udariti, | da bom brez skrbi nosil angleško sol po svetu | A |
pravih naših mož, ti smo bili vedno pripravljeni | udariti, | kadar se nam je velelo: Sablje ven!« | A |
hotel razumeti, ker po nemški se Čepon ne zna | udariti. | Kdor je pomiloval njegovo zmoto in zadrego, mu | A |
barvami, že tisti hip mora tudi naše pleskarstvo | udariti | na plan z nabrušenimi čopiči in jih bridko zavihteti | A |
take stvari, še deca se mi roga: Atek ne zna | udariti! | Takih stvari sploh ne ljubim. | A |
sleherni surovi besedi, in če je bilo treba | udariti, | je pač udaril, toda je zraven rekel: »Pardon | A |
»Ni mogoče! Saj sem hotel | udariti | svojega.« »Ne trdim, da si ga nalašč. | A |
vratilo, mu je dvignjena roka obstala, ni si upal | udariti. | Spomnil se je France in otrok. | A |
rahlo dremáli. Toda Hilbudij ni hotel na slepo | udariti | v deželo Slovenov. Razposlal je najhitrejše | A |
ne mrtev, vsaj omamljen. Ti so imeli nalogo, | udariti | šele sredi boja, ko se prične zmešnjava in nastane | A |
Ali padlo je komaj pol njegove vojske. | Udariti | moramo na gnezdo za Donavo, razsuti moramo tabor | A |
Sloven kakor mačka v Huna, ki sredi grma niti | udariti | ni mogel z mečem. Hun je kriknil, pa je komaj | A |
orožja ‒ in to ga premoti, da si ne bo upal | udariti | nanje, ker bo sodil, da je toliko vojakov kakor | A |
Martina je naglo plačala in odšla. | Udariti | sta se morala, in to odločilno. Dobro | A |
praznik!“ . / . / stran 208 . / Traven je hotel | udariti, | toda roka mu je omahnila in psovka je ostala | A |
v katerem je živel, temveč da je nameraval | udariti | in zapečatiti vse kar vnaprej, sam svoj stvarnik | A |
Katica je gledala, kakor da bi jo hotel oče | udariti | s pestjó in zmerom še je držala roko pred obrazom | A |
nič; spoznali so koj, da sem čokat in da znam | udariti. | Nekoč me je vzbudil ponoči ropot in krik; tema | A |
vsaj mevža nisi! Ti vsaj veš, kam da je treba | udariti, | čeprav si preslabo udaril.Kako se ti godi? | A |
besed in genljivih občutkov. In kadar je treba | udariti | nazaj, je roka vse pogumnejša, je pest krepkejša | A |
deset čebelnjakov, če jih hoče. A zdaj ga hočem | udariti | ...Torej hitro, -- ali pojdeta ali ne?“ | A |
zaljubljen v karkoli, je slab in obziren; ne upa se | udariti, | bojí se stopiti.Ljubezen v srcu, v nogah protin | A |
Herbart je zagazil v težak položaj: sam ne more | udariti | ob strnjen zid dvajsetih tisočev, a tu ne more | A |
kmetje so vedeli, da zna prihodnje dni nenadoma | udariti | zima in čakajoči, da zazvoni »skupaj«, so govorili | A |
»Ali pa ste ga pošteno? Ali sploh znate | udariti? | Haha! | A |
rekel: . / . / stran 48 . / »Oče, le poskušajte | udariti | mater.Dobite jo od mene, pa takoj!« | A |
samsvoj in srdit pravdar in da zna dosledno | udariti | in žaliti odurno, premišljeno.Vedel je, da ni | A |
vdajó. A tu in zdaj ne more potrditi, ne more | udariti | neusmiljeno.Ves je zmeden in slab. | A |
Štefana poklicali k ženi prav, preden so imeli | udariti | kmetje?Ko so ga v Bači vrnili, naj gre k umirajoči | A |
so s ponosom pritrdili oče, potem pa veleli | udariti | najljubšo melodijo pri pritrkavanju - v škofovske | A |
kovinske, tako da strela ne bi smela nikdar | udariti | vanj. »O, naš triglavski gospod ne zaupa | A |
novele ‒ tako silno me Oče nebeški gotovo neče | udariti! | S svojega mestiča se ne ganem! | A |
navada, da sme ženska, če je slabe volje, tudi | udariti; | sramota pa je, če moški žensko tepe. Veliko | A |
tako sitno! V Danijelu je vse kipelo, nazaj | udariti | pa ni smel.Zatorej je Presečniku »ušel« ter | A |
se je pretepaval z jezikom, kadar pa je bilo | udariti | s pestjo, je zlezel navadno pod mizo.Tudi tisti | A |
bode Janez Sonce v pičo pokladal!« Hotel je | udariti | na Sonca.Ali predenj so se postavili v vrsto | A |
se pa ni sramoval pred otroki in pred posli | udariti | jo mnogokrat po tankem obrazu, da se ji je ulila | A |
je zadržavala pesjad, ki je hotela vsak hip | udariti | za sledom.Zašibé se deklici kolena in tako se | A |
se je Krištof nasmehnil. »Meni je, ker zna | udariti. | Takega človeka utegneš prav potrebovati, ko laziš | A |
Štefan razumel. »Mislim pa, da bi znal močno | udariti, | če bi bilo treba.« »Upajva, da ne bo treba, | A |
da bi mu, če že noče uročiti in z boleznijo | udariti | Višenjskih, vsaj povedala iz razstave zvezd | A |
Tako bi bil precej ob vse delavce! | Udariti | je treba, pa bo!« »Storite, kar veste, da smete | A |
odrival in tolažil. A da se z Ogri bo res treba | udariti, | že ni nihče več dvomil.Na gradu in na vasi so | A |
zakadil na pomagaj. In ni še dotekel, da bi mogel | udariti, | pa se je Majnhalmov konj, v vamp zaboden skoz | A |
Varujte se vsaj kazni, ki vas z njo utegne | udariti | posvetna oblast. Ali ne pomnite več, kako je | A |
obrekli tako grdo, da vas je kar cesarica morala | udariti | po opravljivem smrčku.« »In vendar je | A |
tudi čekana nimaš? Kako pa boš, če bo treba | udariti? | « »Ali bo tale zadosti?« je velikan pred kolarnico | A |
čudil, velikanka mu je bila všeč. »Ne boji se, | udariti | zna ‒ res, ta bi bila zame!« »Vendar ni brdavsasta | A |
dihajo.« »Vselej težko dihaš, preden ti je | udariti | ...« | A |
Vrata nebeška, kaj je? Nekaj ni prav, | udariti | bi bilo treba, če ta ne bi bil gospodov sorodnik | A |
je čisto brez varuha, tu smo skoraj vsi, ki | udariti | znamo; drugi so šli z opatom.Ali na to kaj mislite | A |
mirneje pritrdil, »za staro pravdo se moramo | udariti | vsi, ali pa nas bo konec.Pes ima zobe, mačka | A |
zdaj pa že komaj čakajo, kdaj jim bo mogoče | udariti. | Tlačani iz Rajhenburga in Sevnice, iz Boštanja | A |
ni mogla razluščiti, kako je deseti brat smel | udariti | koga izmed njih. »Ker mu nihče branil ni,« se | A |
vejico zelenike ali bršlina.« »In kdaj nam je | udariti? | « »Naš vojarin razpošlje hodotajev s petelinjim | A |
oglasi. »Nič ni pomagalo, to zimo smo morali | udariti. | « »O, saj smo bili z vami.« | A |
»Ne, ne, udarimo!« »Moramo | udariti! | Naša zemlja ni mastna, puhličasta je, malo in | A |
pogledal v može, trikrat cmoknil z usti in pribil: » | Udariti | vendar moramo tudi po Stični!« V tišino je Polona | A |
ženi, vaši hčeri. ‒ Zdaj veste, po kom vam je | udariti. | Če ste složni in močni, udarite, močno udarite | A |
»Kaj grofu mar naš tlačan?« »Grofa je | udariti | s cerkveno kaznijo.Žalil je samostan v njegovi | A |
je za čekan rval s ‒ Kabličem, ki ga je hotel | udariti. | »Kaj hočete vi?« je Kablič strahoma zarežal | A |
pogled na Snežne gore. Nevidni bi ga bil moral | udariti | za ta prestopek, pa ga ni.Morebiti mu je ubranil | A |
priganja k delu. Še nikoli je ni bilo treba | udariti | in Jezerna ji menda še ni rekla žale besede | A |
upal. Utegnil bi priti oče in ga vpričo vseh | udariti | z bičem.Ne, rajši nič. | A |
hkrati tudi izhod iz njega. Če bi Turovci hoteli | udariti | za mano, jih kratko malo ne spustite v Reko | A |
zabrenkala. Bobneči Panj pa ni maral niti enkrat | udariti | na svoje izvotljeno in s kožo prepeto deblo | A |
kakovega svetnika udaril, ko bi se samega boga | udariti | ne upal?« In glasán smeh med množico odgovarja | A |
sestre hčer za ženo jemati, moraš znati tudi | udariti, | kadar je treba, posebno dokler še fantuješ | A |
Vodicah, od koder so hoteli ponoči na Ljubljano | udariti. | Poslednje je prav verjetno, če pomislite, da | A |
Šepec se zaklinja, da bode. »Znaš še | udariti, | če je treba.« »Kolikor hočeš, treh se ne bojim | A |
nekaterih noči ne prečula. Pa kaj, Bog me je hotel | udariti, | morda zavoljo tega, ker nisem bila pohlevna | A |
padli. Morda tuji vojak ni mislil kmeta na smrt | udariti; | kajti nekaj časa je strmé gledal, kaj je naredil | A |
je pa pes tako togotno, da se Šimen ni upal | udariti | nazaj. Krčmar je oba fanta ločil in posadil | A |
tam v Špriklji bomo pokosili! Dvakrat treba | udariti! | « pravi Peter. »Ali takoj?« vpraša prvi hlapec | A |
je bil zadovoljen, če je bilo moči prav rezko | udariti | s peto ob gladki, zvočeči pod. Letos je celo | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |