Turška vojska zavrešči, gnete se k bregu, preži na Herbarta. Turjaški se ozre po svojih: o, križ se nagiba, njegove vrste so zaostale v neredu, ne morejo naprej, ranjenci jim zajezujejo pogon, boré se z vodo in s smrtjo, ne morejo ujeti pravega pogona. Herbart je zagazil v težak položaj: sam ne more udariti ob strnjen zid dvajsetih tisočev, a tu ne more čakati pred žrelom smrti, zato se požene nazaj po svoje, in že začuti goste udarce krogel na oklepu. Svinec bije, kristjanski prapori premočeni omahujejo v valovju, ‒ in Herbart spozna, da je preboj onemogočen: z utrujenimi borci ne bo prebil težkega oklepa.