ubog (263)

dvojno lice, jaz ga nimam in ne smem imeti.	Ubog	potepen žid je služil najprej Frideriku, zdaj	A
kraljica. ENEJA SILVIJ Da, majestat ‒ a jaz	ubog	kaplan. BARBARA Moj sladki mali!	A
Privid se prikaže iznova. Stoj! PRIVID	Ubog	si, oče moj.Vsa tvoja moč in slava se spremeni	A
razumen, bogat in srečen človek, pa naj bo tudi	ubog	ali naj ga tudi drugi imajo za norega.	A
MAKS: Samó z Bogom, Ninica. Jaz sem sam	ubog	in slab in žal mi je, če sem vam kdaj kaj obljubil	A
ne morem ničesar več obljubiti, ker sem bolj	ubog	nego vi...Obljubite mi vi, Ninica, vi mi dajte	A
tudi, se ozró na popotnika POPOTNIK ves	ubog	in klavrn: Kako bom umetnik, kako bom razbojnik	A
ROMEO Mož pridi sem! - Vidim, da si	ubog.	Ná, tu imaš štirideset cekinov in daj mi strupa	A
zapade smrti. ROMEO Tako si gol in nag, tako	ubog,	ves poln nadlog in smrti se bojiš? Glad ti sedí	A
zakona, ki bi napravil te bogatega; ne bodi več	ubog;	prelomi zakon in vzemi! LEKAR Le uboštvo	A
in glas o njeni smrti; piše tudi, da je lekár	ubog	prodal mu strupa in da je šel z njim k grobu	A
zimsko noč, v obrvih ivje, roké premrzle,	ubog,	trepetajoč. Že je legla meglà, svetilke	A
trpeti, spoznal sem tvoj ukaz. Jaz, ves	ubog	od vekomaj -- kdo bogatejši zdaj od	A
boga ni, in če bi bil, bi bil starček siv,	ubog	in betežen, ihtav in brezbrižen, len in sebičen	A
je od muk zadel infarkt in zdaj trohni nekje,	ubog	hudič, ki vse življenje ni zaslužil nič, le	A
Ogledalo plačal sem kosmato, a moral sem ga imeti,	ubog	hudič. Potem pa muzka.	A
hudo je najhuje, da, ker sem reven, ker	ubog,	me ljudstvo zaničuje. Kdor kruha ubranega ne	A
Sirota jaz okrog blodim Sirota jaz okrog blodim,	ubog	cigansk′ otrok. V samoti tihi se solzim, kjer	A
spevne, in slišen kakor konj, ki peketa, zavit	ubog	bo v raševine revne. Otrok razsodnost svojega	A
oblečeni v rdeče, le vojvoda stopa oblečen kot	ubog	pastir.V roki drži pastirsko palico.	A
zvesta straža na koncu paštna. Zmeraj je bil	ubog	in suhljat, a zdaj so se mu spodnje veje povesile	A
rojstno vas, pa čeprav je star, razcapan in	ubog.	In Martin Jakončič je bil star, romal je v sedmi	A
spuščene, glava dol, pogled dol, v blato. In	ubog	štrceljček bingljavček med nogami v tem mrazu	A
urejala lase, ko je prišel minister ponjo, ves	ubog,	ves neprespan, z oteklimi vekami in izmozgan	A
preveč skrbi za ubogega človeka, vseeno sem samo	ubog	človek, čeprav sem Najvišji In Najbolj Prevzvišeni	A
posestva na Kranjskem. Ta je bil zdaj sam in	ubog	in ni si upal pogledati v ogledalo.Čast in slava	A
tega niti ne veš, tudi to je tvoja ubožnost,	ubog	si, pozdravila te bom.Simonu, ki osramočen stoji	A
navzočnost moram prenašati samo zato, ker je	ubog,	ker je nemočen, in ona je poleg njega v tančici	A
je bil tudi sam Cristobal Colon drugega kot	ubog	pomorščak, ki se je nenadoma znašel sredi zemlje	A
plale v nizkotnem navdušenju. Težak in okoren,	ubog	in tuj, sovražen svetu in ljudem.Nikakršnega	A
letu 1945 se nenadoma in po nepredvidljivem, za	ubog	človeški razum nedoumljivem spletu okoliščin	A
nočni uri ni več sovražil. Mislil je, da je to	ubog	in samoten črn cucek, ki bo nekje sampoginil	A
»Fant, ti praviš: vseeno? Kako more kmet,	ubog	kmet kaj denarja dati od sebe, če ni še prodal	A
njegovega očeta, a smilil se mi je črviček,	ubog,	nedolžen, ki se je zvijal na trhli slami.In	A
če ne živi vsak krčmar na deželi bolje kakor	ubog	jurist.Zadrževale so ga sicer razen Viljema	A
razdaljo borega pol metra, seveda je bil takrat	ubog,	neizkušen začetnik, zdaj pa so njegovi nohti	A
sumljivi preteklosti, izvira namreč iz besede	ubog	in pripada besedni družini uboštvo, revščina	A
odnesla domov materi in bratom. Drljača ni bil	ubog	človek.Kmetoval je na zemlji Turčina Suljage	A
so se solze in plakala je, kakor bi se zvijal	ubog	črviček v prahu brez nade, pohojen in boreč	A
menda pozabljate, s kom imate opravka. Jaz nisem	ubog	učitelj, čigar navdušenje izrabljate, čeprav	A
pod stopnicami, v cunje oblečen, ves klavrn in	ubog,	poleg njega je stal sestradan pes, iztegoval	A
ko je stal pred menoj star in sključen, ves	ubog.	”Kod si hodil?	A
je bil tukaj, pravi krčmar, bolan je bil in	ubog	in se je napotil v hribe.In se obrnem in na	A
spoznale in vse vedele. Mislil sem, da je majhen,	ubog	otrok, ki so mu bili brez usmiljenja naložili	A
sovražnikov hram, roke zvezane na hrbtu, ves	ubog	in ponižan.Noge so mi bile težke, šel sem počasi	A
Judit?“ Objela sem očeta in ves majhen in	ubog	je bil na mojih prsih. ”Zakaj pa ste žalostni	A
glavi pa živordeč klobuk. V vozu pa je sedel	ubog,	napol razcapan študent, ki sem ga bila pobrala	A
nekod iz globočin se je vzdignil obraz, tako	ubog,	tako ves razdejan od nezaslišanega trpljenja	A
gledala za njim in se je čudila; tako majhen in	ubog	se ji je zdel kakor nikoli. »Bolan je fant!	A
tresejo. Ko je sedel za mizo, je bil majhen in	ubog,	kakor ga še ni videla.Tone je bil droben in	A
skodelico kave in kos belega kruha. Tako plašen,	ubog	in poln ljubezni je bil njen obraz, da se je	A
vzdih in stok. Preblediš; slab si, osramočen in	ubog	in očitno obtožen; vsak grob je trd upnik in	A
rščanski postelji namesto med norci, kamor sodiš!«	Ubog	in slab je bil Jernej, ko je slišal te besede	A
smehom, zato ker se je oče smejal. Tako je bil	ubog	in majhen in truden, da bi ga spravila v gorko	A
In Reziki se je oče smilil. Bolan je bil in	ubog	in uklenjen, ko je bila ona zdrava in svobodna	A
Vse je minilo ...“ Ali on je bil	ubog	in bolan.Zaklenil se je v izbo in je legel na	A
pazduho in je odgovarjal pohlevno. ”Popotnik sem,	ubog	popotnik, ki počiva pod tvojo streho.Ne goni	A
”Klada pijana! Krčmar Elija si,	ubog	popotnik, in v kleti ležiš, ki ni več tvoja	A
”Kaj jim je storil, vsem? Tako je velik in	ubog	in koder hodi, se ne ozre nanj prijazno oko	A
glasu. ”Lepo je bilo: jaz sem bil razcapan in	ubog,	tako ubog, da si me tolažila ti, Hanca, ki si	A
je bilo: jaz sem bil razcapan in ubog, tako	ubog,	da si me tolažila ti, Hanca, ki si tako majhna	A
še tako visok in zal, če si še tako majhen in	ubog.	Sijajna je bila tvoja mladost.	A
zgodovina je zgodovina tisočletnega trpljenja.	Ubog	si bil in ubog ostaneš, suženj si bil in suženj	A
zgodovina tisočletnega trpljenja. Ubog si bil in	ubog	ostaneš, suženj si bil in suženj ostaneš; to	A
trpeti, spoznal sem tvoj ukaz. Jaz ves	ubog	od vekomaj - kdo bogatejši zdaj	A
/ . / stran 189 . / nasičena in napojena.	Ubog	in truden je umrl, pokopali so ga za plotom	A
trepetalo in ihtelo. ”Vedela sem, da se povrneš ves	ubog	in žalosten ... in tudi sem vedela, da pojdeš	A
Vse je pozabil in samo to je vedel, da je	ubog	in nevreden. ”Dolgo ga ni nocoj!“ je pomislil	A
In glej, nenadoma so izginile sanje. ”Bos in	ubog!	“ Visoko so se bile vzdignile sanje in so padle	A
je bil? Ni bil več Jokec, bos in zakrpan in	ubog,	temveč velik je bil in odet je bil v duhovniški	A
hodijo mimo in ne vidijo, ne vprašajo ... kakor gre	ubog	popotnik mimo zaklada in ne vidi skritega plamena	A
velikemu blagoslovu pred obličjem božjim ...	Ubog,	odrešenja željan ležim na trdi zemlji sam ...	A
obraz je bil čudno otroški, tako preplašen in	ubog.	Rad bi ji bil povedal kaj prijaznega, toda nisem	A
se še spominjaš, kako si prišel k meni, ves	ubog	in ljubezni željen?Ali se nič ne spominjaš tistih	A
kakor plamen brez sveče, izgubljen v praznoti ...	Ubog	popotnik, ki hiti truden in ne vé kam; lahko	A
je drdral po klancu voz in za vozom je tekel	ubog	otrok, uboga Francka, v zaprašenem, zakrpanem	A
krvavečega in trepetajočega srca. Šel je vdan in	ubog,	glavo globoko sklonjeno, culo pod pazduho; od	A
vse tiste kraje, ki je hodil časih mimo ves	ubog	in lačen; ustavil je voz pred krčmo sredi pota	A
160 . / ”Kaj so ti storili zunaj, da si tako	ubog	in bolan?“ ”Nič mi niso storili ...	A
pred štalico rozine in orehe; za Jezusa, ki je	ubog	in lačen.Ponoči, kadar spe vsi in nihče ne vidi	A
pismo izpod klopi in ga je vzdignila visoko.	Ubog	zmečkan papir je bil, s svinčnikom popisan.	A
je morda ... pride k meni kakor sam sveti Aleš,	ubog	in ponižen: če imam kaj dela zanj ...No, si mislim	A
Kaj pravite, gospod?“	Ubog	in trepetajoč je stal Konopa pred svojimi sodniki	A
denarja nima. Resnično vam povem, naš narod je	ubog,	komaj da zmore vsakdanje potrebe ... kakor kmet	A
po isti poti v premočenem haveloku, lačen in	ubog	in v srcu devet paradižev. V Žena	A
takrat sem te ljubila, kadar si bil žalosten in	ubog;	in samo zato, ker si bil žalosten in ubog.Ne	A
in ubog; in samo zato, ker si bil žalosten in	ubog.	Ne zato, ker si bil ti!	A
prijatelj moj? V kotu ogledala, sam vase zakrknjen,	ubog,	siroten, od lastne ničevosti obljuvan, trepeče	A
Zakaj poglejte me, kako stojim pred vami, ves	ubog,	od glave do nog s sramoto pokrit! Hotelo se	A
Zdelo se mu je, da roma sam po blatni cesti, ves	ubog	in razcapan; ne hiše nima več, ne polja, ne	A
tiste, ki me še čakajo v prihodnosti. Nocoj sem	ubog	in razcapan, da bi me še cigani ne marali v	A
romal, nesrečnež, v kolobarju, da stojim zdaj	ubog	kakor prvi dan, le truden od poti.Da bi mi že	A
bilo res, Francka? Vselej, kadar sem potrt in	ubog,	stoji nekdo tik za menoj, ne poznam ga, nikoli	A
prijatelj Peter; solzé so bile v njegovih očeh, bos,	ubog	in ves potrt je stal pred mano. ”Zdaj je	A
trudna malodušnost? Kaj sem resnično že tako	ubog,	resnično že tako bolan? Poskusi, človek, vstani	A
slovenski,“ - tako je govoril - ”je majhen in	ubog	in zaničevan od sosedov mogočnih.Ali pravično	A
”Ti, dragi, misliš, da prihajam k tebi ves	ubog	in ponižen; ali jaz imam v svojem srcu tihe	A
je bilo težko in težje ... Tako zelo je človek	ubog,	da se je prisiljen odpovedati celo tistemu,	A
biti, - kakšna zmešnjava bi bila sicer? Ta je	ubog	in oni je premožen, - tako je usojeno.“Slivar	A
skoro zaničevalno: tujec iz uboge dežele, sam	ubog	in malovreden. Šel je nekoč po umazani predmestn	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani