nova beseda iz Slovenije
sina, dva otroka moja! PRIVID Za svoje grehe | sluti | oče zlo usodo svoje dece.Hočeš videti še več | A |
zdaj se klati brez dostojanstva tod okoli, kjer | sluti | njo.Ponižana, razžaljena sem, oče. | A |
moji žulji mu diše. HELENA Saj niti ne | sluti, | da bom imela jaz kaj denarja, in še nikdar ni | A |
da prezgodnji! Moje srce je plaho in usodo | sluti | novo, ki skrita zdaj je še med zvezdami in ki | A |
sladko kramoljala. JULIJA O Bog, nesrečo | sluti | srce moje.Ko si tam doli, zdi se mi, kakor da | A |
to ime našega frankovskega poveljnika in če | sluti, | kaj govoriva, ne prideva več od tod živa v svojo | A |
da ga je zadelo sovražno orožje. Nikdo ne | sluti, | da mu je v nočni bojni gneči Tugomerov buzdovan | A |
Kajaznik, ki je bil s teboj pri Geronu? Ničesar ne | sluti? | TUGOMER Ničesar, on bode našim vodjem prigovarjal | A |
hrepeni, le česar duh nemirni ni dosegel, v tem | sluti | srečo in za njo hiti. Naprej, naprej kot v reki | A |
velik je dan. Zlobnih nastav in bridkosti ne | sluti, | kakor otrok ne vpraša, kaj sme. Vsako srce jo | A |
je le spomin od onstran jarka: bolnik že | sluti | večnosti sijaj in predno mu oči zatisne starka | A |
je vzela. (Hiša se mi te dni ne zdi vesela; | sluti | morda, da se ji slabo piše. Na Mariborski je | A |
tudi ti dóli le prod, duh lepše, srečnejše mi | sluti | ‒ kako jaz po njih omedlevam od tod, a strte | A |
zmikajočih se vabil. Tudi dež, ki ga hrani in umiva, | sluti | skrite bregove in zamišljeni krajec neba čaka | A |
presoliden za ognjevitega igralca. Pri Drozgu | sluti | kaso; a boji se, da se vsa partija razprši... | A |
zločinec ušel skozenj, in Fani je bebasta in nič ne | sluti, | kaj se je zgodilo.Da, pomislila je na mater | A |
sebi! Kje je ta Milko? ali ga čuti? ali ga samo | sluti? | ga potrebuje?Ne, ne, predvsem zaradi nje je | A |
hoče. In je nemir v njegovem vrtanju, ker ga že | sluti. | Ali je bil še manjši ob tem dedu, ko se je peljal | A |
tovarišev, da bi se z njimi povezal, medtem ko | sluti | ob meni množico slovenskih jetnikov in se zaveda | A |
nepričakovanega obiska, jaz pa ne morem dojeti, če | sluti, | kakó je ves prešeren v strupenem ozračju, kakó | A |
ki je v brezpravnem ozračju ves naiven in ne | sluti | hudobije, je ne razbere v jeziku, ki mu je še | A |
Bocna ali iz Furlanije. Zakaj naj človek zmeraj | sluti | vezi z usodo domačega kraja! Seve, da se je | A |
katerega ‚hehe’ vé že odgovor. »Fant nič ne | sluti, | ker se umiva ob štropotajoči vodi. Takrat pa | A |
podplatom; samo njene prekrižane gležnje. | Sluti, | da mora biti previden; a hkrati se tega trenutka | A |
maslo ceneje na jugoslovanski strani; kdo naj | sluti, | da on zares misli na plin.Tisto o dolgovih se | A |
In vé, da je sokriv. Zato tudi vé, ali vsaj | sluti, | da bo moral krvavo plačati, ko se bo vse zrušilo | A |
slutila? Če sem jaz slutil že davi, lahko zdaj | sluti | tudi ona... - Jernej! | A |
nogami trdna tla, urne noge, za svojim hrbtom pa | sluti | poseben izhod.Upanje. | A |
se premakne, zavesa se premakne, za steklom | sluti | dvoje oči.Opazujejo, tipajoče, previdno, premišljeno | A |
neznanim videnjem v očeh, tiho razpadanje prsti | sluti | pod seboj in zmeraj razbira svoj spačeni obraz | A |
navzdol k reki, ob reki teče, njeno črno težo | sluti | ob sebi, veliko gmoto, ki se pomika pod mostovi | A |
strani, in belo obvezo, natopljeno s krvjo, in | sluti | razprto žilo v zapestju. K okencu se vzpenja | A |
človeka, ki govori besede vseh teh jezikov, ki | sluti | vse besede vseh jezikov in ki v torbi na drobnih | A |
pesništvo, oseba, ki pozna praizvor besed in | sluti | njihove skrivne povezave in ki bo s svojimi | A |
stanovanje. Ne te besede, ki jih išče, povezuje, | sluti | in premišljuje, ne one, ki jih zapisuje na ničemur | A |
skrita razmerja, ki jih samo on do kraja pozna, | sluti | in nemara razume, verjetno ne bodo nikoli našle | A |
kar je skušal razumeti eremit v skalah, kar | sluti | človek, ki živi besede, in kar sama po sebi | A |
se Gojmir zdrzne in prebledi. Kakor da nekaj | sluti, | se dvigne s postelje in sede nanjo.Kakor da | A |
mislijo, je eden rekel: mogoče pa norec kaj | sluti. | Poglejmo, kaj je spodaj. | A |
nastane pred začetkom procesije, pozna te ulice, | sluti | temna pobočja gozdov nad mestom, njihove obronke | A |
božjo vsenavzočnost, razume njene fragmente, | sluti | njeno celovitost.Slikar Mrtvaškega plesa v Hrastovlj | A |
primorski dež na Istro, stiska se in tam čez | sluti | Mediteran, onkraj drugega hriba Alpe; utrujen | A |
vsem še živem, a hkrati že mrtvem. Zdaj že | sluti | in hkrati ve: Smrt je potovanje, potovanje je | A |
razmerju do drugih, kako reagira in kako čuti, kako | sluti, | jaz sem si pustil tam v tisti pisarni soliti | A |
tem oči nekoliko pomenljivo zasvetile. Ali kaj | sluti? | Njegova Margerita bo v kratkem krilu in zapeljivo | A |
Jaroslava. Tondichter je nenadoma dejal, da | sluti | v meni umetniško dušo. Zaprepadeno sem ga pogledal | A |
hvala bogu, da imam vsaj umetniško dušo, kot | sluti | Tondichter. Glavina ta večer res ni bil zadovolj | A |
je kultno vprašanje, pa človek lahko vidi in | sluti. | Predenj se je postavil jutranji Satanov agitator | A |
na novo. Ta hip mu telo trepeta, ali tega ne | sluti, | ta hip ga zares in nepreklicno vleče v globino | A |
ga ima morda za plašljivca. Morebiti pa kaj | sluti | in sumi, mu je padlo drugega jutra v glavo. | A |
zagovarjanjem in svojo jezo sam ovajal. Da žena nekaj | sluti | in Bric nekaj sumi, to je gotovo.Ali naj on | A |
drugi ljudje še ne vedo nič, in žena Lenka ne | sluti | nič.Kako bi tudi slutila, ko pa ni iz Škorčevega | A |
človek. In kako bo zdaj oprezen in sumljiv, ko | sluti, | kaj ga čaka!Gotovo ima pripravljenih par zaupnikov | A |
In kaj bo, če se ne spreobrne! Ona niti ne | sluti, | kako težko je njegovo gospodarstvo, kako obremenjeno | A |
oblečem, ko mi bodo dovolili obisk. Morda pa že | sluti, | da bo tokrat kaj hujšega? sem pomislil. Morda | A |
celo v uniformi, kakor častniki. Nič hudega ne | sluti | popotnik ‒ holaj!Že mu mole samokres pod nos | A |
Ne baham se, le ugotavljam. Nikdo ne | sluti | snega, nikdo ga ne verjame, birokratično okosteneli | A |
svojo bisago skril pod klop, da nihče niti ne | sluti | o njem. Grizla ga je ta misel in do solz je | A |
Sedaj pa to! Če je res, kar | sluti | Francka?In zdelo se ji je, da vsa vojska ni | A |
ni.« Župnik je bral Lojzi z lica, da nič ne | sluti | o tem, kar je Jera tožila, in je bil tem bolj | A |
je.« Lojza je bila vesela, da nihče niti ne | sluti, | kako gostjo ima pri hiši.Oprezno je odprla sobo | A |
»Slutil je. Duša vendarle | sluti | prihodnje reči.« In mislil je na Golobovo Francko | A |
trdno vem, da se odpre resnici. Do sedaj ne | sluti | nihče o najini skrivni zvezi.Mir Gospodov bodi | A |
»Angel med demoni! ‒ Ne | sluti, | kaj se je zgodilo nocoj. Proč mora iz gnezda | A |
»Da bi mogla verjeti tvoji sodbi! Moje srce | sluti | grozo!« Cirila je sklenila roké k molitvi. | A |
in nadaljeval. »Ne slutijo tega molojci, ne | sluti | Balambak, toda slutil bo on, ko se vrne.In zato | A |
razodeval surovo zlobo. ”Daj, boj se zdaj, | sluti, | trepeči, pričakuj!... Kaj ti donese jutrišnji | A |
Francka . / . / stran 292 . / imenovana ... da ne | sluti | moje nečedne učenosti ... da ne ve, kako jo varam | A |
ljubi ta blagi mož, Marijan imenovan ... da ne | sluti | moje nečedne učenosti ... da ne ve, kako ga varam | A |
šepetanje. Slutil in občutil sem jo zdaleč, kakor | sluti | človek še za meglami jutranjo zarjo in občuti | A |
življenje, v dolini vzdihujoče, na pustem kolovozu. | Sluti | daljavo -- ne more, tjà ...Zdi se mi celo, da | A |
ogledalu pokrajino, ki je še daleč in ki jo | sluti | samo umetnik. To početje je nemoralno ... | A |
vprašal? - si je mislil Tone. - Morda že kaj | sluti, | morda je kaj slišal.Prav lahko je slišal, saj | A |
nemirno si spal sinoči.« - Ali morda vendar kaj | sluti? | - je pomislil. - Morda je kaj slišala, ko sem | A |
tiste grde in grozne skrivnosti, ki jih komaj | sluti | in ki govore neprestano in se gibljejo okoli | A |
sem je trepetal nerazločen šum, ki ga človek | sluti, | ne sliši. ”Kam pridemo?“ sem vprašal voznika | A |
odgrneš brezdanjih skrivnosti. Le otrok jih | sluti, | odtod njegova plašljivost.Vsaki zvok, ki ga | A |
prelestna iz neskončnosti v neskončnost -- kakor | sluti | domovino moje srce, polno domotožja ... Zgodaj | A |
tako mu je bilo kakor otroku, ki gleda v noč in | sluti | strah in ga ne vidi.Kaj je ljubezen, kje je | A |
sem pomislil ”pa ne ve, ali bi, ali ne ... morda | sluti | ...“ Ko se mi je zdelo, da se je ključ že popolnoma | A |
blagoslovom hrepenenja. Srce ne živí več, samo še | sluti; | oči ne gledajo, samo še sanjajo.In senca, polnočen | A |
senca bolečine in ugleda jo človek, ko še komaj | sluti | bolečino samo. Videl sem to hišo od daleč, tudi | A |
pa še slutila ni, kaj nameravam. Nihče nič ne | sluti! | “ Smehljala se je zadovoljno, ko se je oblačila | A |
Saj ne pojdem tja! Nič ne | sluti | in zato pripoveduje, kakor da bi me kaj brigale | A |
misli morda, da ji ubežim že zdaj? Ali morda kaj | sluti? | “ Postala je, da bi se v teti ne zbudila nepotrebn | A |
Hotela se je morda pobahati, ker ničesar ne | sluti, | ubožica!-- | A |
človeka, ki si je v svesti umazane krivde in | sluti, | da je njegov greh izdan. Ko sem vstopil, so | A |
spomni se, kdo je bil, Srce, to žalostno srce pa | sluti | svetlo podobo; in v slutnji je še svetlejša | A |
gartrože, na veselo nebo, tako kakor se bolnik, ki | sluti | smrt, s koprnečim pogledom ozira proti oknu | A |
strah. Oko ne vidi, uho ne čuje, še srce ne | sluti; | nenadoma, sredi veselega smeha - glej, večer | A |
Tujec, ki gre mimo, vidi beraško bajto, še ne | sluti | sijaja, ki se varno zaklenjen skriva pod slamnato | A |
poln, tiste žalosti, ko čuti človek nejasno, | sluti | od daleč, da nikoli ne bo kraja tej pusti poti | A |
in božje lepote polne - tiste lepote, ki jo | sluti | človek od daleč in je ne doseže nikoli.Zasvetilo | A |
Kaj to pomeni? Nesrečo | sluti | ... « doda boječe. Herbart umiri konja: »Ne boj | A |
umiri konja: »Ne boj se, Vuk, četudi vranec | sluti | ...Ne bodi malodušen, ne odstrani se od mene niti | A |
senca, dasi tako rahlo, da jo ona sama komaj | sluti, | ali da je padla vendar, tedaj je Anica začutila | A |
mu veže ude in misli. Želi nečesa, pa ne ve, | sluti, | da mu prihaja nekako čudno.Oveda se kraja, a | A |
obraz, na ustnice in oči. Duhovni ne ume, a | sluti | motno in blodno: ‘Incubus...ali pa moški; če bi | A |
sapo. Mohor vidi moža, da govori, sliši ga ne, | sluti, | da mu grozi: »Mohor, lovač!Fej te bodi!« | A |
vzklikal živo Štefan. Andrej ga je miril, da pač le | sluti | ... Nekaj pozneje se je Štefan poslovil. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |