sladko (2.310)

proč, Aron. ARON Na dušek bo izpila tvojo	sladko	mlado kri in v neutešenem drobovju kraljevske	A
vendar goljufan biti, tak se bom podal v to	sladko	nadlogo. ‒ Bom mislil: oženjen sem ‒ ta ni	A
vendar goljufan biti, tak se bom podal v to	sladko	nadlogo. ‒ Bom mislil: oženjen sem!«	A
nas in govori tako neslano in se smeje tako	sladko.	‒ Ah, kakor da bi jo bila priklicala; je že tukaj	A
Lešnik? Česa se vam je bati, ko govore za vas te	sladko	dehteče cvetke? KARLINA Prisrčno hvalo, gospod	A
Kot božja vodica. Prav na to	sladko	vleče.Tudi Urh ne skuha boljšega.	A
ustnice bi stisnile in po jeziku bi se razcedilo	sladko	zrnato plavilo z grenkobo v sredini ... In	A
gladko nazaj počesane MINKA govori tiho in	sladko	: Hvaljen bodi Jezus Kristus! - Oprostite, častiti	A
bi rad bil napojen in nasičen, morda bi rad	sladko	počival pod gospodarjevo streho, ali moje koleno	A
od srca žal ... smiliš se mi, zares! Ne bilo bi	sladko	romanje zdajle na zimo tjà kam v hribe, recimo	A
/ stran 56 . / GENI: Tudi jaz bi ne spala	sladko,	če bi me za božič v zamete gonili.Séde in pije	A
svojem srcu. POLJANEC: S koprnenjem, s tako	sladko	bolečino, kakor kličem smrt. Damjan potrka	A
obžalovaje: Za zmerom... Mirnejše: To bi bilo	sladko,	kakor ukradeno bogastvo, in peklo bi me v duši	A
božji mir z neba... Kako je to čudno toplo in	sladko...	Pogleda skozi okno z mehkim nasmehom.	A
se mi blešči v očeh, še zdaj mi je gorko in	sladko	v srcu. MRVA: Nisem te strahoma klical.	A
da bi videla iz obličja v obličje to tvojo	sladko	bolezen ... Le z verande sem jo videla nekoč,	A
mraka in trpljenja ... blagoslovljeni! ... Tako	sladko	mi je, brat!Zidovi so se razmeknili, ti črni	A
delajte si nepotrebnih skrbi. Delak zná govoriti	sladko	in obljubávati, - kaj hočete še več?Mlakar je	A
ROMEO Greh za plačilo? O očitanje	sladko	izmišljeno!Brž greh nazaj!	A
ga nič več ni, ko se zabliska komaj. - Spavaj	sladko!	Poletni topli dih razvije morda popek ljubezni	A
je kakor grenka juha. ROMEO Kaj ne sodi za	sladko	gos? MERCUTIO O ubogi usnjati dovtip, raztegnj	A
ROMEO Gotovo, in o vsem trpljenju današnjem bova	sladko	kramoljala. JULIJA O Bog, nesrečo sluti	A
vreden. Treba je samo pripogniti koleno, samó	sladko	smehljati se je treba ... nič drugega.In ničesar	A
sem ti z žolčem zabelil in s čmeriko osolil	sladko	jed, katero si mi izpred ust vzel!Ha-ha!	A
Zdravo je to, jako zdravo. Dobro bo in	sladko	bo. (Odide v kuhinjo.)	A
poltiho. Potem pa se dol naslonim, pri tebi prav	sladko	zaspim...La le la, la le la, la la...	A
nima tá gaj; O njenem presladkem objetji On	sladko	pač sanja sedáj. Ne sánjaj o lipi cvetoči, Moj	A
Včeraj déte v koči vzrèm ležeče; Déte v zibki	sladko	se smejoče ‒ Poleg zibke ‒ čudo ‒ dekle joče	A
Lepôta njih v pésmih slaví se; Káj čuda, če v	sladko	lepôte si past, Ujél pač napósled še Tí se!	A
»Oh, to je užítek! kak to truplo bóža!	Sladko	slast občuti grešna moja koža.« Od razkóšja	A
stotnik čét uskočkih. Teče gladko v grla vince	sladko,	In skoz grla stopa vince v žile, In po žilah	A
luči bi plamenci odsevali s stoterih rož. Le	sladko	spi vseh mrtvih dan! Čemu bi dramil te moj jok	A
molim naj ‒ ti pa, o mati, le mirno spi, le	sladko	spi! III.	A
Ali pa teci! Oh, oče, v grobu se	sladko	spi. Ne plakam za tabo, le plakam nad sabo:	A
pričnem naj spet!«. Bere, moli v črni halji, upov	sladko	čuti kal. Duh šepeče v sinji dalji: »Haran,	A
Tako se mi zdi, da čujem nje glas, ki tožno in	sladko	obenem me vabi: O pridi, o pridi že k meni v	A
enkrat celo dušo, in ogreje čustva v njenem hramu	sladko,	mehko, kot pomladno sonce, kdo naj dopove ‒	A
kot pomladno sonce, kdo naj dopove ‒ oh tako	sladko	... Poslušajte me dvorjanke ljube!	A
vrsté krvavi boji, divjih ljudstev gonja, in	sladko	petje drozgov mi grené, in cvet vijolic mi ne	A
Grenko je mreti in umreti, a mrtev biti je	sladko.	Roži Kaj te čaka, divja roža, ko iz popja	A
slabši sem, če kdo sovraži me? Imam pravico	sladko,	da velim: hudobnega ljudem dokaži me! Imam spomin	A
prosto, k drugim družicam, o, Bog ne daj, v	sladko	suženjstvo jaz grem le tvoje, draga moja ljubica	A
Jaz bom pop! Bolj kot staro, bolj	sladko	in jasno, ne kot ženska vedno bolj se mora vince	A
bo potlej najskrivnejšo tajno tudi sklepetala	sladko	ljubav najno. Na mostu Ljubó šepeče lipa	A
zavriskam glasnó; in skrije obraz, jo poljubim	sladko:	Fuj, fuj, cicifuj. Pa sveti Florjan bo kmalu	A
eden vzdih nje grudi da videl bi, da slišal bi,	sladko	zaspal bi tudi. Lastovica prišla Lastovica	A
dala naturi cvetico; ljubim, dé ona, kraseča te	sladko	devico; ljubim, še jaz, ko ti pišem to kratko	A
se nesrečnih drhteč ovijajo in jim življenje	sladko	do dna izpijajo. In rože nad valovi in sončni	A
tisoč srébrnih lestencev, tisoč glasov oznanjuje	sladko	srečo zaročencev. Toda - ženin, on ne gleda	A
do neba, lepo na zemlji rajši hodil bi, pil	sladko	vince, da bi se omamil. in zjutraj se na polnih	A
molče mu podala je belo rokó in besedo poslušala	sladko;	a ko se na cesti tam ločil je, oj to se lepo	A
vzdihnila, odprla je oči - ah, ni še, ni umrla!	Sladko	nasmehljala vitezu se deva, ljubko pozdravljala	A
me skrbna roka varno je pokríla, in petje	sladko	spanju me oddálo, v srcé mi zrna sreče je	A
tako veselo je cvetela, v veselem upanji	sladko	živela, -- zdaj, hvala! čuti mladi so odgnani	A
Prešeren, Goethe, Béranger! Vsì, ki ste ljubezen	sladko	péli! O zakaj, povejte, bi ne smeli zreti	A
brátje veselímo, tožbe naše pozabímo,	sladko	vince píjmo! Proč je moja bolečína --	A
stran 162 . / A hvalímo zopet, mili bratje	sladko	vínce doktorja Antona: - ker, predragi, ko	A
življenje mlado je pogubil. Drug je vzel mu duše	sladko	nado, vzel je njemu z njo življenje mlado	A
róko v róko ti je vzel, in govoril ti je	sladko,	kar jaz nísem, nísem smel. Če me ljubiš	A
umeti? Saj je nehalo želeti da bi mene s	sladko	silo zvésto srce kdaj ljubilo, a sedaj	A
ljubezni v očéh ti je sijál, in prej, ko s	sladko	nado poljub me je navdal. Na skrivnem	A
hudó saj jaz v miru zaželjenem spal bi	sladko	pod zemljó. A le plakaj, temno drevje:	A
sen resníca bi ne bila, vse kar z besedo	sladko	si tedàj mi govoríla? O reci, da je	A
vzletéla k tebi, da o mojih bridkih solzah	sladko	ne bi pela tebi ... Naj bi moja tožna pesem	A
stari čárovnik? Napravi za Heleno pijačo	sladko,	da užgé ledeno srce njeno. A poti tja	A
4 Razvnelo me je	sladko	hrepenenje ko zrl v očéh sem ti ljubezni	A
Nina, da sem jaz pijana svinja! Ko si ti še	sladko	spala, je moja roka že pisala. Zatorej	A
zaročenca poznega. Glej, kakó v valovih tihih	sladko	bi se tam sanjalo! Tam bi srce pozabilo,	A
zaročenca poznega. Ah, kakó v valovih tihih	sladko	bi se tam sanjalo! Tam bi srce pozabilo,	A
v čarobno vrvenje to. Oj to šepetanje	sladko,	oj ta živi plam očés ... In objemljejo	A
11 Plavala je luna med oblaki,	sladko	spalo mesto je pod njó; a midvá po cesti	A
besede moje, ljubica nezvesta vé, --	sladko	se nasmeje ona, meni pa tekó solzé.	A
visoki préstol -- v hipu utihne govorjenje	sladko.	Svetle čaše nosijo strežaji, z rujnim	A
svet kar hoče govorí. V spominu mi prisego	sladko	tvoj glas šepeče kot nekdaj; a kjé, o	A
dobiti, ni mogoče potopiti duše v spanje mi	sladko.	Tihi, polunočni čas, trepetanje zvezd v višavi	A
mladim malo ti prijazen. Izvoljenim le hraniš	sladko	kašo; a kogar vdari roke tvoje kazen, zapreš	A
Veselje v krilu je narave svete: metulj se ziblje,	sladko	ptice pevajo; stvarí vse radost svojo razodevajo	A
Sercé mi žalost zdaj zaliti hoče, In zdaj ga	sladko	dviga mi veselje ‒‒ Rad bi govoril, pa mi ni	A
življenje novó. Po nogradu sem se sprehajal, Ter	sladko	grozdjiče sem bral; Pa nate, ljubica! sem mislil	A
prahu Ponižan jokal sem glasnó; Ti pa od mene	sladko	svoje Obračala si v stran okó. „Zastonj ti jok	A
pusti, dekle! Kakó jaz srečen biti smém, Ko	sladko	svojo domovino V nesreči zapuščeno vém” Kaj	A
Poljub ji nesi moj gredóč; Naj mirno mi in	sladko	spava, Prijazne sanje, láhko noč!‒‒	A
Ti duša moja, angel moj! V prijaznih sanjah	sladko	spavaj, Pred pragom čuje ljubi tvoj!‒	A
toplo sonce včasih je sijalo in listje v mraku	sladko	šepetalo... Nekoč - nekoč spet veterček zavel	A
Lilija bela razliva vonjavo nežno kot dih neba,	sladko	kot med k soncu dviguje brezmadežno glavo, krona	A
avljice lepe šepeče mi les. . /\ .. stran 7 . \/	Sladko	objema me divna prelest. Grom in vihar sta prijatelj	A
na gričku v od Boga izvoljenem kotičku mirno,	sladko	počivala bom. Duša splavala bo do neba v zemlji	A
nič ne veš še, kaj je svet, počivaj, snivaj	sladko	v zibki ko v mehkem popju mladi cvet. Saj, ko	A
nočni tmini priplavaš mnogokrat z nebá. Tedaj	sladko	pripoveduješ pravljic iz lepših mi svetov ter	A
obrača oči. Ko vidi mladenič mlinar′co lepó,	sladko	se nasmeja, jo vpraša tako: »Oj mlinar′ca mlada	A
srca budim, duše budim. . / . / stran 45 . /	Sladko	grozdje je boljše od sanj. Orangutan, dober	A
Zanikovalci Črn dežnik. Zlato,	sladko	je jesensko sadje. Borza.	A
bele vrtnice ti iz srca, ali jih barvaš s svojo	sladko	rdečo krvjo? Padi, padi, padi!	A
Si mož ‒ sovražnik? Ne s	sladko	vabo! Pusti, naj se s teboj borim!	A
okence sela, pa o zvestobi mu svoji bi pela,	sladko	mu pevala noč bi in dan. Da sem jaz rožica,	A
sadil, prijat′lje bom vabil, še sam ga bom pil.	Sladko	vince piti to me veseli, dobre volje biti svoje	A
stoji, je z grozdjem obložen, da komaj drži.	Sladko	vince ... Že čriček prepeva, ne more več spat	A
spat′, v trgatev veleva, spet pojdemo brat.	Sladko	vince ... Konjički škrebljajo, ker voz′jo težko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani