Ko beli dan pripelje mlada zora, Veselo žvrgolé se kvišku vije Škerjanec v sinje nébo, da se skrije V daljavi neizmernega prostora. Sercé mi žalost zdaj zaliti hoče, In zdaj ga sladko dviga mi veselje ‒‒ Rad bi govoril, pa mi ni mogoče. Natora sveta! vsliši moje želje: Sercé ti drugo v persi meni vstvari, Al pa mi petja sladki dar podari!