nova beseda iz Slovenije
Vilar se je posmejal. »Tako je zapisal pesnik | Schiller. | Toda vse ni za vse. | A |
zamerite te velike smelosti: kar je doživel | Schiller | v obili meri, tudi vas ne more raniti, ki vam | A |
krenemo na livade, kjer kraljujeta Goethe in | Schiller! | « »In če dalje tlačanimo nemškim graščakom,« | A |
große Moment findet ein kleines Geschlecht. | Schiller | Tu so sedeli!V srcih vseh je živel današnji | A |
Schlimmste weißt du, nichts ist mehr zurück! | Schiller: | Die Braut von Messina Proti večeru tistega dne | A |
Izmed vseh pisateljev se ji je priljubil najbolj | Schiller, | smatrala ga je za najplemenitejšega apostola | A |
velja, kakor vsem Slovanom, za prvaka Friderik | Schiller, | kajti ga prebirajo mnogo rajši nego Goetheja | A |
malo in še teh ni ljubil. Zame je in ostane | Schiller | prvak vseh nemških pisateljev. V slast sem čital | A |
imenu ni nič. ‘Name ist Schall und Rauch’, pravi | Schiller. | « Suša je baš zopet hotel zavrniti Lisjaka | A |
kulturnem področju Leibnitz, Kant, Lessing, Goethe, | Schiller, | Heine, Beethoven, Wagner.O njih in še nekaterih | A |
koliko jih pride nazaj!« Romantični pesnik | Schiller | se je v mladih letih ukvarjal z glasbo in je | A |
neki priliki mu je zafrkljivo dejal: »Gospod | Schiller, | vi igrate kot David, samo ne tako lepo.« Toda | A |
Salomon, samo ne tako modro!« ga je zavrnil | Schiller. | Vojvoda Karel August Weimarski se je peljal | A |
pri sebi niti vinarja. Vojvoda je v zadregi, | Schiller | pa se znajde in pokliče mostninarja: »Kočijaž | A |
gospod pesnik ni tako neumen, kakor se zdi.« | Schiller | pa mu s tihim nasmehom odvrne: »Visokost, to | A |
Saphirja: »Moja dela se bodo brala, ko bosta | Schiller | in Goethe že davno pozabljena!« Saphir je pritrdil | A |
osebnosti so predmet parodije: Corneille, Goethe, | Schiller, | Hegel, Kant, Puškin, Byron, Gogolj, Gercen, | B |
pijanstva povsem naravno sodijo tudi Puškin, Gorki, | Schiller, | celo trezni tajni svetnik Goethe, ki je namesto | B |
bolj ruska kot je nemška in angleška; da je | Schiller | sicer nemški pesnik, vendar obenem veliko bolj | B |
ästhetische Erziehung des Menschen). V teh pismih | Schiller | slika temno podobo egoistične in materialistične | C |
povezuje, totalizira in harmonizira. Vendar pa | Schiller | ostaja zvest Kantovi ideji totalitete; "kraljestvo | C |
Vicu. Posebne pozornosti sta deležna Kant in | Schiller, | nato pa je obsežen del besedila posvečen "Heglu | C |
249, december 1974, str. 7-11. Herbert I. | SCHILLER, | "Les Mécanismes de la Domination Internationale | C |
Intervizijo (socialistične države). Herbert I. | SCHILLER, | "Freedom from the 'Free Flow'" (str. 110-116 | C |
NILSSONA ter štirimi besedili: Herbert I. | SCHILLER, | "Mass Media and U.S. Foreign Policy" (str. 1 | C |
invazijo ZDA v države v razvoju. Herbert I. | SCHILLER, | "International Communications, National Sovereignity | C |
venezuelskih televizijskih vsebin. Herbert I. | SCHILLER, | "Madison Avenue Imperialism", v: Communications | C |
prevlada v svetu množičnih komunikacij. Herbert I. | SCHILLER, | Mass Communications and American Empire, Beacon | C |
prestrukturiranje množičnih medijev. Herbert I. | SCHILLER, | The Mind Managers, Beacon Press, Boston 1973 | C |
neposrednemu političnemu nadzoru. Herbert I. | SCHILLER, | "National Development Requires Some Social Distance | C |
ihajajočih politično-kulturnih sporočil. Herbert I. | SCHILLER, | "Waiting for Orders - Some Current Trends in | C |
zunanjega in vojaškega načrtovanja. Herbert I. | SCHILLER, | Dallas W. SMYTHE, "Chile: An End to Cultural | C |
nternational general, new york * Primerjaj Herbert | Schiller | in Dallas Smythe, "Chile: An End to Cultural | C |
1974, zlasti str. 144 in sledeče. * Herbert | Schiller | je objavil številne študije, med njimi Mass | C |
UPRIZORITVENE UMETNOSTI 58. | Schiller: | Viljem Tell, Goethe: Faust, prvi del, Deburau | C |
katero so bili vključeni *Lessing, *Goethe, * | Schiller | in Emanuel Kant. *Judovska literatura Vzhodne | C |
evropski pisci ód so bili Ronsard, Leopardi in | Schiller. | Odiseja, *Homer. | C |
gledališka, *scenografija, *odrska tehnika. | Schiller, | (Johann Christoph) Friedrich von (1759 - 1805 | C |
usodo narodov, označuje novo fazo v razvoju. | Schiller | je kot profesor zgodovine v Jeni od leta 1789 | C |
Majriš, Volekova, Swoboda, Schrocksnadel, Blach, | Schiller, | Erlacher. V 1. nizu je Slovenija naredila | D |
občutjem. To sta storila predvsem Goethe in | Schiller | v letih 1794-1805, ko sta živela v Weimarju | D |
Yorku živimo športni pionirji,« pa je Harvey | Schiller, | prvi mož podjetje YankeeNets, z velikimi besedami | D |
teroristi, zdaj pa nekdanja članica RAF Margrit | Schiller | trdi, da je nekoč s Fischerjem stanovala v isti | D |
stike s teroristko Frakcije rdeče armade Margit | Schiller. | V kazenskem zakoniku stoji, da lahko za laž pod | D |
neresničnega o poznanstvu s teroristko Margrit | Schiller. | Preiskava se je osredotočila na Fischerjevo trditev | D |
stikov. Nekdanja članica te organizacije Margrit | Schiller | je v avtobiografiji, objavljeni leta 1999, zapisala | D |
izjave, da nekdanja levičarska teroristka Margit | Schiller | nikoli ni živela pri njem.Toda pravica izrečeno | D |
študijske obveznosti. Študentka sociologije Wendy | Schiller | denimo ponosno pove, da ponoči spi kar štiri | D |
zamisli že vzdeli ime: Frankencat Foto Beatriz | Schiller | Skupnost skozi telesne gibe - David Dorfman | D |
je bila rojena njegova žena, se je reklo pri | Schiller | (kar si je najprej nameraval izbrati za psevdonim | D |
desetletja vodilnimi klasiki, kot so Goethe, | Schiller | in Brecht). Stran 89 iz znamenitega Goethejevega | D |
stranke (SPÖ). Dosedanji deželni svetnik Herbert | Schiller | je napovedal, da bo oddal vse politične funkcije | D |
funkcije, razlog za umik pa da je »osebne narave«. | Schiller | je bil skoraj 20 let član deželne vlade, nazadnje | D |
kjer so si kljuke podajali Lucas Cranach, Bach, | Schiller, | Nietzsche, Kandinsky, Puškin in seveda Goethe | D |
ekonomist, socialdemokratski »superminister« Karl | Schiller | iz sedemdesetih let.Toda ta je gospodarsko usmerjal | D |
nekoč ustvarjala Immanuel Kant in Friedrich | Schiller, | je bil do leta 1945 nemško mesto.Avgusta 1944 | D |
kakršen mora biti, je nekoč zapisal Friedrich | Schiller. | Primož je moral vendarle sam opraviti glavnino | D |
dramatikov, svetovne klasike (Shakespeare, | Schiller) | ter predvsem odmevne uprizoritve Cankarja (Kralj | D |
je zapisal in dodal, da je že nemški pesnik | Schiller | rekel: »Pravljice, ki so mi jih pripovedovali | D |
je bila ta naravni jezik občutkov. Friedrich | Schiller | je postavil glasbenika kot »slikarja duše« ob | D |
se je nemški pesnik in dramatik Friedrich von | Schiller | (umrl 1805). 1905 Rodil se je slovenski slikar | D |
tudi s številnimi opombami. B. L. Friedrich | Schiller: | O estetski vzgoji človeka.V vrsti pisem | D |
mojstrova kobila. Branje po izbiri - Friedrich | Schiller: | O estetski vzgoji človeka Lepa umetnost za | D |
sestavljenega v obliki pisem, leta 1795 zapiše Friedrich | Schiller. | Schillerju te besede niso povod za aktualistično | D |
« Za utemeljitev te (zaenkrat še) hipoteze | Schiller | filozofskozgodovinski diskurz zamenja z antropološkim | D |
ker to ni mogoče, mora nastopiti tretji gon - | Schiller | ga imenuje gon po igri.Gon po igri edini lahko | D |
dajala tisto, kar mu manjka do polnosti. Zato | Schiller | v nadaljevanju pojasnjuje prav to.Človek, ponovimo | D |
ki izhaja iz »neskončne notranje polnosti«, | Schiller | imenuje estetsko. Zakaj ravno estetsko? | D |
imaginarnosti, bi rekli danes (besedo pa uporablja tudi | Schiller) | , »izključuje vsako določeno bivanje«.Lepota | D |
modernejši izraz) kvazirealnost oziroma, kot pravi | Schiller, | kot videz, kot igra videza.S to svobodo, ki | D |
spotaknil Gadamer, ki je pravilno ugotovil, da se | Schiller | tu umika od zasnutka svoje razprave, v katerem | D |
predhodnika prepoznati prav v njem. Friedrich | Schiller: | O estetski vzgoji človeka.Prevedel Štefan Vevar | D |
Herder, mladi Goethe, Lenz, Bürger in mladi | Schiller | ter pesniki t. i. göttingenskega kroga. Klinger | D |
in tistimi, ki lahko le izgubijo. Robert J. | Schiller, | profesor ekonomije na Univerzi Yale in avtor | D |
navzočih je takoj povedal, da je Razbojnike napisal | Schiller. | Hugo je nemoteno nadaljeval: »Pa še ti o Schillerjevi | D |
se je nemški pesnik in dramatik Friedrich von | Schiller | (umrl 1805). 1905 Rodil se je slovenski slikar | D |
ki so si jih nekoč delali na margine Goethe, | Schiller | in podobni ... Ustvarjalna plat te književne | D |
29. aprila, bo na ogled do 12. maja. M. Z. | Schiller | - zdravilo za mlade Bliža se 200. obletnice | D |
pesnikovih prepovedanih potovanjih v tujino. | Schiller | se je po študiju medicine na vojaški akademiji | D |
Ob filozofskih razmišljanjih in poeziji je | Schiller | zaslovel predvsem z dramami Spletke in ljubezen | D |
weimarskih letih viharništva, Friedrich von | Schiller, | je po drugi svetovni vojni tudi v Nemčiji izgubljal | D |
brišeta iz človekove zavesti. Mannheim, kjer je | Schiller | z izvedbo Roparjev doživel prvo opojno umetniško | D |
z neozdravljivo pljučno boleznijo, je sanjač | Schiller, | ki je študiral pravo in končal medicino (želel | D |
piedestala, soočimo se z njegovo resnico in svobodo. | Schiller, | obseden s pisanjem, je umrl 9. maja 1805, star | D |
Mannheimu in igrali na festivalu v Ludwigsburgu. | Schiller | je navdušil že mladega Verdija.Ob Razbojnikih | D |
sramežljivo se pojavlja Wilhelm Tell. Z njim je | Schiller | storil državotvorno dejanje - Švicarjem je dal | D |
Nekaj imen: Evripid, Shakespeare, Marlowe, | Schiller, | Brecht, Williams, H. Müller. Še podrobnejši | D |
Dvesto let od smrti nemškega pesnika | Schiller | Superstar Nemčija izkazuje posebno čast Friedrich | D |
moderen je bil k uspehu naravnani deloholični | Schiller | (imel štiri otroke in skoraj vsako leto je napisal | D |
Lahann, avtorice knjige in DVD-ja z naslovom | Schiller | - upornik iz Arkadije: Nekega večera na vrhuncu | D |
Nekega večera na vrhuncu poletja sta Goethe in | Schiller | nenadejano hkrati odšla s predavanja v Jeni | D |
Goethe ni skrival, da ne mara avtorja Razbojnika, | Schiller | pa ne arogantnega Goetheja, ki se je nosil s | D |
Goethejevi temi: metamorfozi rastlin. Ko pa ga je | Schiller | blago opomnil, je bila zamera spet tu.A kaj | D |
opomnil, je bila zamera spet tu. A kaj ko je bil | Schiller | tako očarljiv, prijazen in bister sogovornik | D |
Bilo je 20. julija 1794. | Schiller | je vedel, da je Goethe že 15 let le še spomenik | D |
Neznosni krči Tako se je | Schiller | preselil v razkošno hišo.Pesnika sta skupaj | D |
pogovarjala. Goethe je razlagal svoj nauk o barvah, | Schiller | pa o nastajajočem Valenštajnu.Nato sta razpravljala | D |
literarni reviji Horen, ki si jo je želel izdajati | Schiller. | Kaj bi lahko prispeval Goethe? | D |
najboljšim stvarem, ki jih je kdaj napisal,« je | Schiller | pisal svoji ženi Lotte.Dva tedna sta tako preživela | D |
vsem, kar v meni živi in misli,« je zapisal | Schiller. | Goethe pa je odgovoril: »Udobno živite in radi | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |