romar (262)

PETER: Tudi meni je blago ob tej uri, Jacinta:	romar	je zaduhal cesto!Zapleši, Jacinta!	A
da prejmeta odvezo za moj greh. JULIJA Ne,	romar,	tvoja roka ni grešíla, ko šla je k svoji tovarišici	A
da vera se v obup ne spremeni. JULIJA Saj,	romar,	veš, da se svetnik ne gane, čeprav usliši prošnjo	A
Oče naš, ki si v nebesih... stokrat ti povrni,	romar,	novčič oglodani... Vrag te vzemi črni!	A
zopet pride prošenj in molitve. Torej hitro,	romar,	hitro, novčič oglodani, hitro pojdi črna žalost	A
srcá bežati. . / . / stran 136 . / Marskteri	romar	gre v Rim, v Kompostelje Marsktéri romar gre	A
Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje Marsktéri	romar	gre v Rim, v Kompostelje, Al tje, kjer svet	A
zdaj pojdi, ko se je nagnil dan! Na pot,	romar,	na pot! Vzemi palico, pokrižaj se in	A
‒ Jaz tukaj na pragu kot	romar	stojim, rad v tvoje svetišče upiram očesa, in	A
utelešeni. Razgled jim zastira neba modrina,	romar	me prepozna, ve, od kje sinjina. Krilata je	A
jutro je sivo in mrzlo in moja mati vstaja.	Romar	pomisli: zvon, ki v to temno jutro zvoni, moje	A
stran 33 . / Konec Postavljam ti spomenik,	romar,	tavajoči romar. Poznam tvoje ranjeno srce in	A
Konec Postavljam ti spomenik, romar, tavajoči	romar.	Poznam tvoje ranjeno srce in tvoje izsušene	A
tvoje izsušene žile. Postavljam ti spomenik,	romar.	Tvoja beseda je umirala, še preden si jo izgovoril	A
grozen in siv. Zato ti postavljam spomenik,	romar.	Kraška jesen Sladka črnina, polni grozd, jagode	A
ničesar želel, in pred ljudmi bi se zaprl, kot	romar	na gorski poti bi umrl. Ne, jaz nočem še umreti	A
nekoliko nagnjen in s hrbtom prislonjen k oltarju.	Romar	ali berač ali kaj v capinskih capah.Z roko je	A
vodnik v slovenskem jeziku pod naslovom Ogrski	romar.	Ogrski ali kranjski je bilo pač vseeno, z Vzhoda	A
nekoč pater Simon, zdaj samo še Simon Lovrenc,	romar	na poti v Kelmorajn, za ljudstvom, ki se je	A
priča danes . / . / stran 99 . / zjutraj. Vsak	romar	je imel ob sebi posodo za odvajanje vode in	A
in sezname romarjev, malo več reda bo tukaj,	romar,	ki je preskrbljen z vsem, kar spada k takoimenovanemu	A
ima romarski vojvoda Mihael Kumerdej prav:	romar	res ne potrebuje ne zlate verige ne nobenega	A
konji hrzajo, za popotnega človeka, tudi če je	romar	na sveti poti, je najbolje, da potegne glavo	A
poškropila z brivskimi pomadami, ki jih je neki	romar	prinesel od landshutskega brivca.Ta se je ponudil	A
resnice, močno vznemirila očitna laž, da je neki	romar,	neki oča s Ptuja, star sto petdeset let in da	A
želel pogovarjati se z njimi? Vsak slovenski	romar,	vsak otrok v deželi, iz katere prihajajo, si	A
poveljnik straže in njemu je nekakšen smešni	romar,	kaj že? sholastik? v trenutku nepazljivosti	A
Kaj si torej? je rekel Windisch, sholastik,	romar	ali vohun?Ne boš odgovoril?	A
Koroškem, kjer sta se srečala stotnik in jezuit,	romar	in vojak... koštrun, je rekel Windisch, namočil	A
sodnikovi mizi oživela, in glej, oživel je tudi	romar.	Vsa krčma se je veselo smejala tem zgodbam	A
rekel pater. Nekdo, mislim, da je bil neki	romar	iz Marbruka na Spodnjem Štajerskem, pa je dejal	A
ki tava med vojskami proti Kölnu, suženj in	romar,	izdan, potolčen morda, nemara krvav, nemara	A
eno besedo. Prehoda s tega na oni svet pa se	romar,	ki išče, človek, ki razume, prehoda se zave	A
obkrožen z zemljo. Mornar obkrožen z zemljo,	romar	vržen v ječo ali priklenjen na bolniško posteljo	A
cesto leteti nekaj raketi podobnega... bil je	romar	v dolgem plašču s kapuco in dolgo zakrivljeno	A
daljnjih poti in cest... Stopa pred zrcalo	romar	nemirni, romar vsakdanji, večni bojevnik...	A
in cest... Stopa pred zrcalo romar nemirni,	romar	vsakdanji, večni bojevnik... Medtem ko je	A
je kovček privolil v to, saj ni popotnik ali	romar,	temveč dijak, ki v teh trenutkih pada iz doma	A
in ostrmel kakor v časih žive vere pravoverni	romar,	če je po dolgi poti zagledal v romarski cerkvi	A
oltarja na desko. V cerkvi je bil tudi ogrski	romar	in je prišel in stopil na desko, da bi poljubil	A
pride v vas in stopi mednje tuj človek, popotni	romar.	»Ljudje božji, zakaj ste žalostni?«	A
Povedo mu vse natančno.	Romar	posluša in nato se jim razodene: »Romar sem	A
natančno. Romar posluša in nato se jim razodene: »	Romar	sem, ki prihajam iz devete dežele, od devetih	A
videl bele kače, ne o njej količkaj slišal.«	Romar	je zaukazal: »Pripravimo se!Nanosite pred Kačjo	A
v tri grmade, kakor hiša visoke. Prišel je	romar	in pohvalil: »Dobro ste naredili.Zažgite grmade	A
Ljudje so zažgali in se razpostavili po bregovih,	romar	je splezal na hrast, edino Bonifac je obstal	A
hrast, edino Bonifac je obstal blizu drevesa.	Romar	na hrastu je zabrlizgal na čarovno piščalko	A
Vse so ostale v njej.	Romar	zabrlizga vnovič, še vse huje kakor prvič.	A
V tej se začno zvijati in kmalu onemorejo.	Romar	zabrlizga tretjič. Tretji val večjih, pisanih	A
oddahnejo: Rešeni smo! Takrat zabrlizga ‒ pa ne	romar	‒ in tako strašno, da ljudje zavrešče in se	A
/ stran 71 . / S hrasta pa obupano zavpije	romar:	»Ta bela!‒ Molite zame!«	A
sredo in si prebije široko pot skozi ogenj.	Romar	na hrastu še enkrat obupno zakriči: »Konec!	A
Jan se je prestrašil. ”Ne romaj,	romar,	ob tej uri!“ Opotekal se je in stražnik,	A
teboj, ko sam komaj moreš?“ se je nasmehnil	romar	izpod sivih brk.”Če ti je dano, da prideš do	A
blizu; daj, da si oddahnem pri tebi, jaz plahi	romar!		A
Božiču pa bi sklenil roke in upognil glavo.	Romar,	ki si nikoli ne odpočije, si odpočije za Božič	A
je pogledalo v prihodnje dni. Pa se napoti	romar	v Ljubljano - kje žalost, kje plahost? Vesela	A
je lehak in poskočen. . / . / stran 84 . /	Romar	stopi v krčmo, z levico objame natakarico, z	A
se poslavlja, si mu odvzela osmero bremen.	Romar	se čudi in srce mu poje: obraz do obraza, nikjer	A
obraza, nikjer bridkosti, nikjer hudih misli;	romar	gleda: hiša do hiše, smejo se prijazno, nekatere	A
smejo se prijazno, nekatere celo mežikajo;	romar	posluša: beseda do besede, pesem do pesmi, vse	A
besede, pesem do pesmi, vse so prešerne. Tako	romar	gleda, posluša ter se čudi in njegovo srce je	A
že spotoma storila ta čudež? Vse je pozabil	romar	- polje ni rodilo, živina je pocepala, davki	A
vojska žuga ... pa naj bo, kakor je božja volja!	Romar	vstane ter se napoti v krčmo.”Mati božja, ti	A
še meni privošči kruha in vina!“ Pokriža se	romar	ter je vesel, da je zadobil odpustek in milost	A
Čudo prečudno! Polno vrečo bridkosti je nesel	romar	na strmi hrib, da bi jo tam odložil; vzdihoval	A
kakor pokopališče: v daljne kraje se napoti	romar,	da užije življenje; povrne se k tebi, kadar	A
levo, ali na sever, ali na jug! Ne vprašaj,	romar,	za ljubezen, ne za vdanost, ne za zvestobo;	A
Ti ne boš dobil take, preveč si popotnik in	romar!	“ Ali je bila sopárica, ali je bilo pivo	A
nad njim. Zakaj znamenje bi bilo, da postane	romar	nekoč.Tudi smejati se ne sme in tudi učiti se	A
ponižan, o, uničen, kadar je dosežen. Da je	romar	vesel in vriskajoč, dokler roma, in da je šele	A
bremen, ki so njegov pravični delež, zadene	romar	na svoje rame še Petrinovo modrost?Zdi se mi	A
stola in se obrne proti vratom. Tam stoji Anton	Romar;	truden in zaprašen.Njegov resni, podolgasti	A
vsako leto v domovino, kakor se napoti pobožni	romar	na Brezje ali v Marijino Celje; šle so misli	A
in je ponudil Grivarju roko. ”Nocoj si kakor	romar,	ki je prišel od božje poti in je njegovo srce	A
in bil bi pokleknil. ”Sedaj pripovedujte,	romar!	Dolgo časa je bilo in veliko imenitnih zgodb	A
daljen, kakor da je zunaj pred oknom izpregovoril	romar,	pogledal v izbo ter šel po klancu dalje, truden	A
so povedali, da se vrneš v Ljubljano, trudni	romar!	Kam bi te nesla drugam, tvoja noga, ki išče,	A
katakombe v srcu brata. Brez počitka blodi	romar	po teh skrivnostnih hramih, po teh mračnih stopnicah	A
stvar tesno objemajoči ljubezni. Vse to vé	romar,	zato ga ni strah, da bi se očitno izpovedal	A
sram, najbolj sram pa ga je ljubezni. Tebe,	romar,	ne sme biti sram!Tebi, romar, je ukazano od	A
Tebe, romar, ne sme biti sram! Tebi,	romar,	je ukazano od nebes, da gledaš, kar drugim ni	A
zatajena, bi te vekomaj žgala na srcu; in ti, o	romar,	poznaš to bolečino!... Spomni se na svojo mater	A
svojih. Šel sem dalje kakor blagoslovljen	romar,	tako srečen in v srcu vriskajoč.Ob tisti lepi	A
... O,	romar	pa gleda v sonce in se smeje in gre dalje.Kaj	A
stran 209 . / In še zmerom sediš tukaj kakor	romar.	Sleci se no, sleci; veliko boš še porabil obleke	A
hiše. . / . / stran 212 . / ”Odkod pa ti,	romar,	ti stari Ahasver s potuhnjeno mladim obrazom	A
pozneje bom vse povedal 4 čil in zdrav, reven	romar	in svetnik božji naj vsem pomaga 5 Sveta Devica	A
vode sem. »Ha, kako vendar laže ta lavretanski	romar!	Ali se ne spominjaš več, kako je bilo pri Kovščaku	A
žalosten vzkliknil Lukež. Pa ga je kompostelski	romar	potolažil: »Žena te ima rada in ji boš lahko	A
Jok pohvali, ga je pa grajal. Pa kompostelski	romar	še ni dokončal: »Seveda!Do gamsov in srnjakov	A
iz Vrlič. Kakor mati otroku je kompostelski	romar	izpral obolelemu tovarišu vnete rane, nalil	A
čakaš?« Marko ni vedel, ali ga kompostelski	romar	skuša ali mu nagaja.Ostro ga je pogledal, pa	A
Jutrova dežela ravna ali gorata. Najstarejši	romar	mu odgovori: »Proti zahodu se poteže dolga gora	A
in nepotolažen ni šel od križa noben pobožen	romar.	Veliko je bilo prekletstvo kačje, ali še večji	A
Ločnikarjevi domačiji sem prišel peš, kakor	romar,	v potu svojega obraza in s svojo pezo na duši	A
Stroga Morana 171 56. Najzetova ženska 174 57.	Romar	iz začasja 177 58. Aldino mrežkanje 180 59.	A
57.	Romar	iz začasja Zbudil se je časopotnik Ramtin Pankr	A
potujoči rokohitrc Hanswurst iz novele Peti	romar	(1923).Kaverin se postavlja v vlogo vsevednega	B
preprosto odšel in zakoračil v vodo. Drugi beraški	romar,	Dostojevski, pa pravi: "Socializem je ... sinje	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani