nova beseda iz Slovenije
zadnji vozel in so tik pred sodbo. Rabelj drgeta | razburjen. | Prižgal je spodnji kraj grmade, toda ljudstvo | A |
vsega tega so krivi ti farji ... KRELJ: | Razburjen | si, Primož.Niso krivi farji, če so ljudje surovi | A |
Kotnika): Gospod Kotnik, prosim vas! KOTNIK ( | razburjen) | : Vi ste gospod Lešnik? LEŠNIK Da, jaz sem | A |
ozadju in na desni) Prvi prizor DOBRIN ( | razburjen | in nevoljen), VRABEC, SKOBEC, KOS (s | A |
se prime za glavo: To je groza! Hodi silno | razburjen | sem in tja.Stopi pred Martina. | A |
Izvije roko iz njegove, séde. FRANC nekoliko | razburjen, | skoro jecljaje: Jaz vem, da se je spremenilo | A |
prišlo do razpora med njima. Stopil je v sobo | razburjen | in jaz sam sem ga prašal, kaj se mu je pripetilo | A |
prihaja in zopet izginja, ves vznemirjen in | razburjen, | kakor bi mu šló za življenje. OLGA: Nesramen | A |
videl še povsem zdravega pri Trobcu; samó malo | razburjen | je bil. VRANČIČ: Take so božje sodbe ... | A |
Nalašč ne! ŠČUKA: Odkod tako | razburjen? | KADIVEC: S kolodvora ... . s sramotnega bega | A |
dotakne, ona jo umakne počasi. GORNIK nekoliko | razburjen | : Oprostite ... GRUDNOVKA: Ali do tedaj bi hotela | A |
ne mislite tega ... zakaj mrači se ... GORNIK | razburjen | : Pustite, naj se mrači ...Prime jo za roko, | A |
stvar . / . / stran 210 . / ízpolni! Vstane, | razburjen. | V vsakem človeku je nekaj človeka, resnično | A |
bil moj mož pri vas ... GORNIK nižje k nji, | razburjen | : Milostiva! ... GRUDNOVKA: Ali pojdete v južne | A |
ga ji hoče dati, ali kozarec mu pade iz rok; | razburjen | jo hoče objeti: Jaz ostanem ... ostani!... | A |
PRIZOR Prejšnji, G r u d e n prisope | razburjen | GRUDEN: Doktore; - stvar je pri kraju, stran | A |
Pustite me, pustite! Takoj! Amerikanec | razburjen, | vroč.Moj Bog, koliko let sem sanjaril o tem | A |
pobožnega srca nekoč prikazen je imel pekla. | Razburjen | steče brž do bližnjih vrat, zakliče: »Slušaj | A |
fanta. Da ga ni zdaj pred kosilom na trg, bi se | razburjen | prestopal.Ali ni šel pod tramvaj? | A |
dlani odprto in jasno, zakaj je bil Srečko tako | razburjen | in jedek tisto noč v vlaku: tudi on se je nekoč | A |
Samo da je razburljiv nemir. | Razburjen | pristop nenapovedanega godala.Klarineta. | A |
kljubovalni, otroški ponos; vabilo me je zmedlo, ves | razburjen | sem.Kakor da je njegovo vabilo nepričakovano | A |
palico in požuga. Žuželjč pa ni videti prav nič | razburjen; | ne bele ne črne ne črhne in se niti izpod čela | A |
spominja Anselmo, prijetno vznemirjen, pozitivno | razburjen, | kot temu strokovno reče Jordano.Bil je navdušen | A |
vrnil, sprva ni videl nič; ko je prišel ves | razburjen | z veselo novico nazaj, je naprej videl prazen | A |
dni uspelo dobiti na telefon, je bil njen glas | razburjen. | Kje hodite? je rekla. | A |
da je povelje, kajti tudi sam je bil verjetno | razburjen, | zato se je skušal miriti z odsekanimi gibi rok | A |
zadihan, kakor da bi se plazil z njim. Bil je | razburjen | in prestrašen.Vedel je, da je storil nekaj, | A |
bil spet zadovoljen s seboj, čeprav nič manj | razburjen; | če je bil še pred nekaj minutami samo razburjen | A |
razburjen; če je bil še pred nekaj minutami samo | razburjen, | pred tem pa samo zadovoljen, potem je bil zdaj | A |
pa samo zadovoljen, potem je bil zdaj oboje, | razburjen | in zadovoljen. Razburjeno telo, zadovoljen um | A |
ni bil pripravljen za pogovor, preveč je bil | razburjen, | zato so prišli drugo jutro in mu vse natančno | A |
zajtrka pokadil cigareto in se, vesel, prijetno | razburjen, | odpravil k telefonu.Po hrbtenici so mu mrgoleli | A |
slišal streljanja. Bil je videti jezen, zmeden, | razburjen. | Nekdo, ki ga je drobec zadel v desno roko, je | A |
komandant,« ju je zadihano, hlastno vprašal. Bil je | razburjen | in je krilil z zgaranimi rokami, kot bi odganjal | A |
je razveselila Pečarka, ko je prihitel sosed | razburjen | po Štefanovem poročilu. Ožbe pa je mahnil z | A |
s puško in bajonetom žandar. Gašper je bil | razburjen | in nataknjen.Začel je opazovati ljudi; a čim | A |
Tetrev in se sklonil. On ni bil nikoli toliko | razburjen, | da bi zgubil mirno preudarnost. Rožman je težko | A |
prinesi tisti list!« Bric je šel, in Tone je | razburjen | preudarjal, kaj bi bilo ukreniti.Da ne sme grozna | A |
zajtrkovati ni utegnil. Malo se je pogladil in drl | razburjen | v davkarijo. »Ti predrta reč ti!« si je ponavljal | A |
igrati umazano, sta dobivala; Ivan, ki je bil | razburjen, | ki je skrival s trudom svojo nevoljo, je zgubljal | A |
Ivan je prisedel, miren na videz, v srcu pa | razburjen, | kaj sta se spet menila gospod Strada in Zefa | A |
predrznost, in se vdajal, kljub boleči nogi prijetno | razburjen, | razmišljanju čudnega dogodka, in kako bi poplačal | A |
kakšna reva je bila. Ampak kaj misli vse človek, | razburjen | človek, da vidi, ko ne vidi nič!In kaj razburi | A |
pravico!« Grof pa ga je potisnil v stran in hitel | razburjen | dalje. »Gospod grof!« je kričal za njim Lazar | A |
tujski sobi tiste posadke. Adjutant je bil zelo | razburjen, | ker ni bil vajen, tičati v mokri obleki; neprestano | A |
večni Bog na sodnji dan. Narod je bil itak že | razburjen, | ker marsikoga je skelel udarec orožnikove bikovke | A |
Odložil je pero in vstal. | Razburjen | je stopil po sobi. Škripale so podnice pod | A |
psaltir, je hitro stopil za Jovico, ki je ves | razburjen | govoril: »Ako je njegov Allah pravičen; mora | A |
trknil je tudi z njima čez mizo. Potem je bled in | razburjen | odgovoril na napitnico, kako neizmerno ga veseli | A |
ki se je hitro otresel zaspanosti, je veselo | razburjen | skakal krog svojih gostov.Večkrat se je potipal | A |
ga je polastila. Sunil je psa stran in ves | razburjen | je rekel s tresočim glasom: »Kar je bilo, je | A |
pobunili hudobni angeli. »Kje?« sem vprašal ves | razburjen | in vsi smo se rili skozi ozka vrata v drugo | A |
duri in je poslušala. Franek pa je bil čudno | razburjen, | nisem bil vajen takega, gorela so mu lica in | A |
Vatroslav, ki je od velikonočnega potresa sem vedno | razburjen, | z vestjo: »Izleta ne bo, barometer v vremenski | A |
kakor je bilo: Vračal se je od »Pikapolonice«, | razburjen | je bil in pijača se ga je bila bolj prijela | A |
Župan se je poslovil in šel. Tako je bil | razburjen, | da je komaj našel vrata. Vse mu je vrvelo po | A |
dognali, da tudi pri sebi nima ure. Bil je pa zelo | razburjen | in nas je primerjal s cestnimi tolovaji.Ovadbo | A |
glasno je govoril sam s seboj, videti je bil | razburjen. | Pred šupo se je ustavil, dvignil je glavo in | A |
triglavski vrh, in ako drugi niso razburjeni, jaz sem | razburjen, | in to jako in navzlic neznosni draginji. Zgodilo | A |
umakniti do zadnje srage firneža. Jako sem | razburjen | in navzlic iskrenemu prizadevanju ni nikakega | A |
je pravo ime! Prijatelj Bajželj je bil jako | razburjen, | debela sraga se mu je zibala na koncu tužnega | A |
pišem. . / . / stran 226 . / Ker je bil jako | razburjen | in si je tiščal ušesa in je iz hiše planil proti | A |
»Kakšen odgovor?« Janez je bil še ves | razburjen | in jezen. »V Ameriko pojdem in Ančka z mano | A |
je sama poiskala tobak in ogenj. Potegnil je | razburjen, | da so mu oblaki dima zakrili oči.Nato je stopil | A |
Pa ne morem. Ves sem potrt, | razburjen | in malodušen.Zopet se je zgodilo; o Bog, če | A |
vile. Ko je zaobrnil peščeno uro, je postajal | razburjen. | Vsaka minuta ga je razdražila. | A |
Epafrodit s seboj. V začetku vožnje je bil tako | razburjen, | da ni bilo prostora nobeni drugi misli kakor | A |
katero ji je nekdaj prisegal, in naj jo otme. | Razburjen, | omotičen in razdvojen se je zgrudil Azbad na | A |
je šel Janez Trpotec v pokoj, je bil mož tako | razburjen, | da je pri treh večerjah pokazal ženi s prstom | A |
Smrekarju. Dokler je bil doma, je bil nemiren in | razburjen. | Pogledaval je na uro in glasno momljal sam s | A |
potrepetal z levim očesom, Štefan se je nagnil | razburjen | do njega. »Kdo, zlodja? | A |
večerji je Smrekarica hitro opazila, da je mož | razburjen | in slabe volje.Kdor ga ni poznal, bi bil sodil | A |
potrt; čepico je nesel v roki in segal z desnico | razburjen | v sive lase.Ob njem je stopal Jok, mahal divje | A |
prižgal luč, ni odložil ne suknje ne klobuka. | Razburjen | je begal po sobi.Včasih se je ustavljal, postajal | A |
se je razlegalo do fare. Ženin Gašper je bil | razburjen, | da se mu je stari skrivaj muzal in nič rekel | A |
in pri tem krilil z rokami, kakor da je zelo | razburjen. | Šele na drugi ali tretji žvižg sta se oba obrnila | A |
Trgovec je pozabil na svojo običajno previdnost, | razburjen | je daleč naokoli škropil svojo slino in zabadal | A |
opremljen z električno žepno svetilko. Mrzlično | razburjen | je pričakoval ubežnike, zato so mu minute tekle | A |
že prej uganil resnico, če bi ne bil preveč | razburjen. | Opazil sem namreč, da se je sumljivo izmikal | A |
”Pa takrat, na kolodvoru, si bil vendar ves | razburjen. | “ ”E, to je bilo samo zunanje; a moje srce | A |
ki vam jo bom zdajle povedal!“ Nič ni bil | razburjen, | tudi ne žalosten; govoril je tako mirno, kakor | A |
naš narod še ni zrel...“ Skočil sem s stola ves | razburjen. | ”Vi lažete, lažete, lažete! | A |
omamljivo, nenavadno ... In spotoma premišljam | razburjen: | ”Kakšen svet se mi pač odprè?Ali bom morda videl | A |
Mrkinov si!“ Stopil je od okna, še ves rdeč in | razburjen. | ”Iz same hudobije gre in mi reže s popkarico | A |
...“ Premišljeval je mukoma, razgret in | razburjen, | toda ogibal se je spretno nečesa temnega, neprijaznega | A |
...“ Hodil je | razburjen | po sobi, sključen, s spačenim obrazom, potem | A |
sam sebi je odgovarjal in opravičeval se je | razburjen | in ves trepetajoč, kadar je zašepetalo v njem | A |
Mihov napravljal z doma. Bil je ves nemiren in | razburjen, | glava ga je bolela.Pospravil je obleko, kolikor | A |
pričelo vse to? Nezadovoljen je bil, potrt in | razburjen. | Čutil se je ponižanega in otročjega. | A |
molčal skoro vso pot. Poznalo se mu je, da je bil | razburjen | in da ga je bilo sram, ker ni vedel povoda svoji | A |
prvo noč, ko je prišel ob eni domov ter hodil | razburjen | po veliki sobi do jutra... Nikolaj je poslušal | A |
In zopet, in zopet ... Postajal sem | razburjen, | do skrajnosti vznemirjen.Brez prestanka, brez | A |
jo ubil!“ je hitel zopet Bukovec. Vstal je | razburjen | in stopil par korakov po sobi, da je zažvenketala | A |
GOVOR Ivan Prosén je bil že nekaj dni sem ves | razburjen; | taval je sem ter tja, kakor mesečnik in si dal | A |
obraz pa je bil v tem trenotku zelo zardel in | razburjen. | Ko je vstopil Luka, je vzdignil sodnik obrvi | A |
se je kmalu od njega ter se napotil v mesto. | Razburjen | je bil nekoliko, pregrešno vesel svoje nezadovoljnosti | A |
odsvit polumeseca ... »Ferhadbeg!« Herbart plane | razburjen | z ležišča: »Na noge, na konje, v sedla!« »Oče | A |
jutro.« »Na noge, Ferhadbeg je na pohodu!« de | razburjen | Herbart in si naglo oblači viteško opravo.»Videl | A |
prihiti sin Vuk. »Turčin je tu,« de Herbart | razburjen. | »Na konje, gospodje!« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |