Dvoje svetilk je stalo na dolgi mizi; koncu mize je sedel suhoten, zaspan človek v obnošeni črni obleki in je pisal. Sodnik sam je stal sredi izbe; čokat, rejen gospod je bil, njegov dobrodušni, zaliti obraz pa je bil v tem trenotku zelo zardel in razburjen.
Ko je vstopil Luka, je vzdignil sodnik obrvi visoko in je pogledal ves osupel.